Jedro

ZPND ureja začasno ureditev razmerij z izrekom nujnega ukrepa za varstvo pred nasiljem. Namen zakona je preprečevanja nasilja v družini in v ukrepih za odvrnitev nadaljnje škode. Svoj namen lahko doseže le, če je odločitev podana po hitrem postopku - tudi brez vnaprejšnjega opozorila nasprotni stranki. Na hiter postopek napotuje določba 22.a člena ZPND, v kateri je govora o nujnem in prednostnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo ugovoru nasprotne udeleženke in sklep z dne 13. 3. 2018, v katerem je nasprotni udeleženki izreklo ukrepe iz 19. člena ZPND, v prvi alineji točke I spremenilo tako, da je konkretno navedlo, v kateri del stanovanjske hiše na naslovu A., nasprotna udeleženka ne sme vstopati (I. točka izreka). V preostalem delu je ugovor kot neutemeljen zavrnilo (II. točka izreka ) in v III. točki izreka odločilo, da udeleženki nosita svoje stroške postopka.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje nasprotna udeleženka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Poudarja, da je sodišče z izpodbijanim sklepom kršilo določbe postopka, ko je predlagateljičin predlog razširilo še na druge dele stanovanjske hiše. Prvotni sklep z dne 13. 3. 2018 je zajemal le mansardno stanovanje, sodišče pa ga je z izpodbijanim sklepom razširilo še na dva prostora v srednji etaži. Poudarja, da se v ugovornem postopku odločitev ne sme spremeniti v škodo nasprotne udeleženke. Spremenjena odločitev je za nasprotno udeleženko manj ugodna. Čeprav velja v postopkih po določbah ZPND nižji dokazni standard, je dokazna ocena sodišča površna. Nekritično je povzeta izpovedba predlagateljice, opredelitev do navedb nasprotne udeleženke pa je izostala. Osnovna teza izpodbijanega sklepa, da je predlagateljica žrtev fizičnega in psihičnega nasilja nasprotne udeleženke, ne drži. Velja ravno nasprotno. Opisano dejansko stanje kaže na predlagateljičino zlorabo institutov, ki jih omogoča ZPND. Predlog v zvezi s kuhinjo in dnevno sobo v srednji etaži ne temelji na določbi 21. člena ZPND. Predlagateljica ni lastnica te stanovanjske hiše, zato na podlagi ukrepov po 19. členu ZPND ne more doseči izselitve nasprotne udeleženke iz srednje etaže. V skladu z določbo 21. člena ZPND lahko sodišče omeji trajanje ukrepa iz prvega odstavka tega člena - prepustitev dela stanovanja v skupni uporabi - na največ šest mesecev. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom poseglo v pravice nasprotne udeleženke do zasebne lastnine, svobode gibanja, opravljanja poslovne dejavnosti in do družinskega življenja. V konkretnem primeru presoja sorazmernosti ukrepa zaradi neizkazane ogroženosti predlagateljice niti ni potrebna. V vsakem primeru pa gre za izrazito nesorazmeren ukrep.

Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor predlagateljici, ki pa se nanjo ni odzvala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je nasprotni udeleženki za obdobje dvanajstih mesecev prepovedalo (1) vstopanje v stanovanje v zgornjem nadstropju stanovanjske hiše na naslovu A., v katerem živi predlagateljica, (2) zadrževanje in približevanjem krajem, kjer se predlagateljica običajno nahaja, predvsem njenemu delovnemu mestu v družbi B., d. o. o., (3) kakršnokoli navezovanje stikov s predlagateljico, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in preko tretjih oseb ter (4) vzpostavljanje vsakršnih srečanj s predlagateljico (I. točka izreka sklepa z dne 13. 3. 2018).

6. Zoper takšno odločitev je nasprotna udeleženka podala ugovor, ki mu je sodišče deloma ugodilo in sklep z dne 13. 3. 2018 v prvi alineji točke I spremenilo tako, da je nasprotni udeleženki prepovedalo vstopiti v stanovanje, v katerem živi predlagateljica, to je v mansardni del ter kuhinjo in dnevno sobo v srednji etaži stanovanjske hiše na naslovu A. (I. točka izreka). V preostalem delu je ugovor kot neutemeljen zavrnilo (II. točka izreka).

7. ZPND ureja začasno ureditev razmerij z izrekom nujnega ukrepa za varstvo pred nasiljem. Namen zakona je preprečevanja nasilja v družini in v ukrepih za odvrnitev nadaljnje škode. Svoj namen lahko doseže le, če je odločitev podana po hitrem postopku - tudi brez vnaprejšnjega opozorila nasprotni stranki. Na hiter postopek napotuje določba 22.a člena ZPND, v kateri je govora o nujnem in prednostnem postopku.

8. Pritožbena teza, da je sodišče v ugovornem postopku sprejelo odločitev, ki je za nasprotno udeleženko manj ugodna, je zmotna. V sklepu z dne 13. 3. 2018 ni govora o prepovedi vstopanja v mansardno stanovanje. Sodišče prve stopnje je v celoti sledilo predlogu in nasprotni udeleženki prepovedalo vstopiti v stanovanje v zgornjem nadstropju stanovanjske hiše. Iz predloga izhaja, da predlagateljica v okvir zgornjega nadstropja stanovanjske hiše šteje tudi kuhinjo, v katero je 15. 1. 2018 - kljub izrečenemu ukrepu prepovedi pristojne policijske postaje - vstopila nasprotna udeleženka. Slednja ne ugovarja ugotovitvi prvega sodišča, da je z bivšim možem na CSD dosegla dogovor o načinu souporabe stanovanjske hiše, na podlagi katerega naj bi uporabljala le spodnjo etažo, kjer ima tudi kuhinjo. Upoštevaje prej izpostavljeno predlagateljičino trditveno podlago in dogovor o načinu souporabe stanovanjske hiše bi bilo moč sklepati, da nasprotna udeleženka ne sme vstopati v prostore, ki se nahajajo v srednji etaži. Izpodbijana odločitev pa podrobneje opredeljuje pojem "zgornjega nadstropja stanovanjske hiše" in nasprotni udeleženki omogoča vstop v določene prostore srednje etaže. Zato je njeno pritožbeno razlogovanje, da je sprejeta odločitev zanjo manj ugodna, zmotno.

9. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dokazno oceno prvega sodišča, ki je logična in življenjsko prepričljiva ter napravljena v skladu z metodološkim napotilom iz 8. člena ZPP. V točkah 7 in 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa se je prvo sodišče argumentirano opredelilo do vseh pravno relevantnih dejstev. Ocenilo je izpovedbe obeh udeleženk ter zaslišanih prič in prepričljivo pojasnilo razloge, ki govorijo v prid obstoju psihičnega in fizičnega nasilja nad predlagateljico. Presojalo pa je tudi trditev nasprotne udeleženke, da je žrtev nasilja predlagateljice, in utemeljilo razloge, ki navedenemu ne pritrjujejo. Ugotovitve prvega sodišča ne dajejo podlage za pritožbeno tezo o predlagateljičini zlorabi institutov, ki jih omogoča ZPND. Teh svojih zatrjevanj nasprotna udeleženka niti ni ustrezno konkretizirala.

10. Dejanski stan iz 21. člena ZPND ni podan. Nasprotna udeleženka na podlagi dogovora o načinu souporabe stanovanjske hiše uporablja spodnjo etažo, v kateri ima opremljeno kuhinjo, spalnico, sanitarne prostore in svoj vhod, zato so neutemeljena pritožbena zatrjevanja, ki jih navaja v zvezi s prepustitvijo stanovanja v skupni uporabi, pri čemer gre za stanovanje v srednji etaži. 11. Podlago sprejetim ukrepom daje določba 19. člena ZPND. Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj psihičnega in fizičnega nasilja nad predlagateljico in nasprotni udeleženki posledično prepovedalo vstop v stanovanje, ki ga uporablja predlagateljica. Izrečeni ukrep povsem ustreza teži in oblikam psihičnega ter fizičnega nasilja nad predlagateljico in ne narekuje potrebe po podrobnejšem tehtanju sorazmernosti, za kar se zavzema pritožba.

12. Glede na zgoraj pojasnjeno pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče - v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP in v zvezi s 37. členom ZNP - zavrnilo, izpodbijani sklep pa potrdilo.