Jedro

Ker je revidentka revizijo vložila po pooblaščencu, ki je v reviziji sicer navedel, da prilaga kopijo potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, vendar pa tega potrdila ni predložil in torej ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo, s katero je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revidentke) zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Koper, Izpostava Sežana, št. DT 4210-1225/2007-2 z dne 20. 12. 2010, v zvezi z odločbo Ministrstva za finance, št. DT 499-01-63/2011-3 z dne 9. 5. 2011, je revidentka po pooblaščencu vložila revizijo.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo in izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2008) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.

4. Glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v četrtem odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primeru, če imata opravljen pravniški državni izpit. Po določbi 367. č člena ZPP pa mora stranka, ki sama vloži revizijo, oziroma njen zakoniti zastopnik, najkasneje ob njeni vložitvi izkazati, da ima opravljen pravniški državni izpit. Če reviziji ni predložen dokaz, ki to izkazuje, se revizija na podlagi citirane določbe ZPP zavrže. Po določbi 83. člena ZUS-1 je revizija izredno pravno sredstvo v upravnem sporu, saj se vloži zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje, torej zanjo veljajo določbe drugega odstavka 22. člena ZUS-1 ter četrtega odstavka 86. člena in 367. č člena ZPP.

5. Po določbi četrtega odstavka 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. V obravnavani zadevi je revizijo vložila revidentka po pooblaščencu (pooblastilo v prilogi A 12), pri tem pa je pooblaščenec kot vlagatelj in podpisnik revizije v reviziji le navedel, da prilaga kopijo potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, vendar pa te kopije ni predložil in torej ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Upoštevaje določbo 383. člena v zvezi s 336. členom ZPP Vrhovno sodišče revidentke ni pozivalo na predložitev dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, temveč je revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1. 6. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revidentka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).