Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožeča stranka je v tem pravdnem postopku trdila, da je tožniku poslala obvestilo o njegovih obveznostih in več opominov, navedla je, da je povzročitelj škodnega dogodka znan iz prijave o poškodbi vozila, da je bilo vozilo, s katerim je bila povzročena nesreča neregistrirano in da so z izplačilom odškodnine nanjo prešle vse zavarovančeve pravice.
Glede na trditveno breme, ki je na strani tožeče stranke (212. člen ZPP) in ugovor toženca, da je bil v času prometne nesreče doma in je skupaj s predlagano pričo pil vino, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožeči stranki ni uspelo dokazati, da je toženec povzročil prometno nezgodo.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi opr. št. z dne 23.12.2004 razveljavilo in tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo.
Takšno sodbo s pravočasno pritožbo izpodbija tožeča stranka. Uveljavlja pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
V tej zadevi gre za spor majhne vrednosti (1. odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in je sodišče prve stopnje tudi vodilo postopek po posebnih predpisih, ki urejajo postopke v sporu majhne vrednosti (člen 442 -458 ZPP). Pravdni stranki je pozvalo in opozorilo, da lahko vsaka vloži v tem postopku le eno pripravljalno vlogo, v kateri mora navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze pomembne za odločitev (452. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje je glede na trditve pravdnih strank in pravočasno predlagane dokaze po izpeljanem dokaznem postopku na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje (ker sicer ne more biti predmet pritožbene graje, prvi odstavek 458. člena ZPP) pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem tudi ni zagrešilo katere uveljavljane oziroma po uradni dolžnosti upoštevne procesne kršitve iz drugega odstavka 339. člena ZPP, svojo odločitev je tudi skrbno obrazložilo, zato pritožbeno sodišče v celoti povzema pravilne ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja: Tožeča stranka je v tem pravdnem postopku trdila, da je tožniku poslala obvestilo o njegovih obveznostih in več opominov, navedla je, da je povzročitelj škodnega dogodka znan iz prijave o poškodbi vozila, da je bilo vozilo, s katerim je bila povzročena nesreča neregistrirano in da so z izplačilom odškodnine nanjo prešle vse zavarovančeve pravice.
Glede na trditveno breme, ki je na strani tožeče stranke (212. člen ZPP) in ugovor toženca, da je bil v času prometne nesreče doma in je skupaj s predlagano pričo pil vino, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožeči stranki ni uspelo dokazati, da je toženec povzročil prometno nezgodo.
Trditve, kaj naj bi toženec rekel policistom in da so bili med ogledom policistov najdeni sledovi traktorskih pnevmatik predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto, poleg tega pa tudi izpodbijanje na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja, saj tega tožeča stranka tekom postopka ni trdila.
Pritožbena trditev, da se je toženec v ugovoru skliceval na zapisnik sodnika za prekrške, ki ga ni priložil, je protispisna, saj iz podatkov spisa izhaja, da je bil ta zapisnik priložen ugovoru.
Toženec je že v ugovoru torej pravočasno postavil trditev, da škodnega dogodka ni povzročil in da je bil v kritičnem času doma, zato trditev pritožbe, da bi v takšnem primeru pravočasno predlagala izvedenca prometne stroke (ki ga je predlagala šele na glavni obravnavi) ne more imeti uspeha.
Ne drži pa niti pritožbena trditev, da je toženec pričo predlagal šele v pripravljalni vlogo in torej prepozno, saj je toženec njeno zaslišanje predlagal že v ugovoru.
Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Tožnik s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. in prvi odstavek 165. člena ZPP).