Jedro

Med udeležencema sporno vprašanje dejanske uporabe nepremičnine, ki je predmet delitvenega postopka (v skladu oziroma nasprotju s solastniškimi deleži), ne predstavlja niti spora o predmetu delitve niti spora o velikosti deležev udeležencev. Vpliva lahko le na način delitve, če sta udeleženca soglasna s fizično delitvijo (ustanovitvijo etažne lastnine) in morebitnim izplačilom razlike v vrednosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek prekinilo, predlagatelja pa napotilo na pravdo, da zoper nasprotnega udeleženca vloži tožbo za ugotovitev, da znaša delež nasprotnega udeleženca na solastnem premoženju 7 %, delež predlagatelja pa 93 %. Iz razlogov sklepa izhaja, da je predlagatelj solastnik parc. št. 2663 k.o. X, v naravi poslovna stavba na naslovu T., do 95/100, nasprotni udelženec pa do 5/100. Predlagatelj si primarno prizadeva za civilno delitev nepremičnine, v primeru fizične delitve pa naj se upošteva, da poslovni prostor, ki ga zaseda nasprotni udeleženec in ki meri 138,65 m2, dejansko predstavlja 7 % celotne nepremičnine, zato naj mu v naravi pripade še 41,50 m2 trgovskega lokala v pritličju stavbe, ki ga sedaj uporablja nasprotni udeleženec. Nasprotni udeleženec pa zatrjuje, da je nepremičnina dejansko že razdeljena. Ne soglaša z oceno, da zaseda več poslovnih prostorov, kot mu jih na njegov solastniški delež pripada. Sodišče ugotavlja, da med udeleženci postopka obstaja spor glede velikosti deležev, in sicer ali površina poslovnih prostorov v izmeri 138,45 m2 predstavlja 5/100 ali 7/100 celotne nepremičnine. Ker je dejansko stanje drugačno od v zemljiško knjigo vpisanega, je pravica predlagatelja manj verjetna, saj zatrjuje stanje drugačno od zemljiškoknjižnega, zato ga je sodišče v skladu z 9. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) napotilo na pravdo.

2. Zoper sklep se „iz vseh dovoljenih pritožbenih razlogov“ pritožuje predlagatelj s predlogom, da ga pritožbeno sodišče razveljavi. Meni, da je odločitev sodišča popolnoma pravno zgrešena, razlogi izpodbijane odločitve pa so v nasprotju z listinami v spisu in navedbami strank. Med strankama namreč sploh ni spora o velikosti njunih solastniških deležev, kot tudi ni spora o predmetu delitve. Predlagatelj nima in tudi ne more imeti interesa, da se v pravdnem postopku ugotovi, da je njegov solastninski delež manjši od tistega, kot ga je pridobil na podlagi dveh pravnih poslov. Taka njegova zahteva bi bila skregana z zdravo pametjo. Predlagatelj namreč ne zatrjuje, da je njegov solastniški delež na navedeni nepremičnini manjši od vknjiženega oziroma 93 %, temveč ravno nasprotno. Zatrjuje pa, da nasprotni udeleženec uporablja nepremičnino, ki je predmet delitve, preko svojega solastniškega deleža, kar je potrebno pri delitvi stvari upoštevati. Predlagatelj tudi ne oporeka temu, da se pri delitvi solastnine upošteva dosedanji način uporabe nepremičnine, vendar le v obsegu solastniškega deleža, ki posameznemu solastniku pripada. Zato je protispisna ugotovitev sodišča, da predlagatelj zatrjuje manjši solastniški delež od vknjiženega. Predlagatelj ne soglaša zgolj s stališčem izvedenca da prostori, ki jih uporablja nasprotni udeleženec, po vrednostni metodi presegajo njegov solastniški delež (znašajo 7 % celotne stavbe), po metodi površin pa zgolj malenkostno, in sicer za 0,12 %. Prostore v kleti in pritličju je namreč potrebno opredeliti kot skupne dele stavbe kot celote. Zato ni nikakršnih razlogov za prekinitev postopka, temveč je potrebno opraviti fizično delitev nepremičnine (z ustanovitvijo etažne lastnine).

3. Pritožba je utemeljena.

4. Ne le, da ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje o sporni velikosti deležev udeležencev postopka glede navedene nepremičnine ,ki je predmet delitve in da predlagatelj zatrjuje njegov manjši solastninski delež od vknjiženega (navedeni ugotovitvi sta v nasprotju s spisovnimi podatki), temveč je povsem nerazumna (absurdna) tudi napotitev predlagatelja na pravdo z zahtevkom, da se ugotovi njegov manjši solastninski delež od vknjiženega. Med udeležencema sporno vprašanje dejanske uporabe nepremičnine, ki je predmet delitvenega postopka (v skladu oziroma nasprotju s solastniškimi deleži), namreč ne predstavlja niti spora o predmetu delitve niti spora o velikosti deležev udeležencev. Vpliva namreč lahko le na način delitve, če sta udeleženca soglasna s fizično delitvijo (ustanovitvijo etažne lastnine) in morebitnim izplačilom razlike v vrednosti. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP pritožbi predlagatelja ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (za prekinitev postopka ni podlage).

5. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.