Jedro

Ker tožnica ni izkazala, da bi o zahtevi za priznanje bolniškega staleža od 12. 5. 2008 dalje toženec odločil z dokončno odločbo, za vsebinsko odločanje o takšnem zahtevku v socialnem sporu ni izpolnjena procesna predpostavka, zato se tožba zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo.

Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da ji je osebna zdravnica 12. 5. 2008 odprla bolniški stalež, ker je bila na zdravljenju v rehabilitacijskem centru v Soči po priporočilu zdravnika ortopeda. Bolniški stalež so potrdili štirje zdravniki ter invalidska komisija dne 3. 12. 2008, ki je ugotovila, da pri njej zdravljenje ni zaključeno. Predlaga, da sodišče ugotovi, do kdaj je bolniški stalež pri njej utemeljen in za katero delovno mesto je sposobna, če je invalidska komisija dne 12. 8. 2002 ugotovila, da za delo pomočnice strojevodje ni sposobna. Meni, da mora imeti bolniški stalež začetek in zaključek, delodajalca in delovno mesto. Če je bolniški stalež zunaj delovnega razmerja, jo mora o tem nekdo obvestiti. Navaja, da je bolna in da je šikanirana s strani delodajalca, Zavoda za zaposlovanje, ZPIZ-a in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sklep ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče dodatno poudarja naslednje.

Za vsebinsko odločanje o zahtevku, ki ga je tožnica postavila v tožbi in na glavni obravnavi dne 9. 12. 2009 (list. št. 12), da se ji prizna bolniški stalež od 12. 5. 2008 dalje, ni izpolnjena procesna predpostavka, kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje ter s tem v zvezi določbo 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1), ki jo je sodišče prve stopnje v celoti tudi citiralo. Tožnica namreč ni izkazala, da bi o takšni zahtevi, to je o bolniškem staležu za čas od 12. 5. 2008 dalje, toženec odločil z dokončno odločbo in da bi izčrpala upravno pot. Izčrpanje upravne poti pri tožencu pa je procesna predpostavka za odločanje o zahtevku po vsebini, saj se tožbo lahko vloži samo zoper dokončno odločbo toženca (oziroma v izjemnih primerih in pod pogoji, ki so določeni v 2. in 3. odstavku 72. člena tudi tožbo, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena), izdano v postopku, v katerem je toženec odločal o istem zahtevku, kot ga je kasneje s tožbo stranka uveljavljala pred sodiščem. Zato je prvostopenjsko sodišče, ki je ugotovilo, da je tožnica vložila tožbo zoper neobstoječi upravni akt, z izpodbijanim sklepom pravilno v skladu z določbo 75. člena ZDSS-1 odločilo, ko je tožbo zaradi neizpolnjene procesne predpostavke, zavrglo.

Zaradi neizpolnjene procesne predpostavke in torej zaradi neizpolnjenih formalnih pogojev, so pritožbene navedbe, ki se smiselno nanašajo na vsebinsko obravnavanje zadeve, irelevantne in neupoštevne.

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.