Jedro

Tožeča stranka je pri sodišču uveljavljala plačilo zamudnih obresti in od obračunanih zamudnih obresti še zakonite zamudne obresti od 8.5.1997 dalje. Ker je od neplačanih obresti mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo, je prvostopno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožeči stranki od uveljavljanih obračunanih obresti priznalo zamudne obresti od 8.5.1997 dalje do plačila.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje se spremeni tako, da se glasi: "Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Brežicah, opr. št. Ig 98/00236 z dne 11.12.1998 se vzdrži v veljavi v 1. točki izreka za znesek 1,022.014,90 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi: - od zneska 199.580,50 SIT od 29.4.1997 do plačila, - od zneska 85.766,00 SIT od 29.4.1997 do 26.8.1997, - od zneska 39.065,70 SIT od 26.8.1997 do plačila, - od zneska 199.580,50 SIT od 29.4.1997 do plačila, - od zneska 583.788,20 SIT od 20.5.1998 do plačila, ter v 3. točki izreka sklepa v višini 20.790,30 SIT.

V preostalem delu se sklep o izvršbi razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne.

Tožena stranka je dolžna tožeči povrniti njene nadaljnje pravdne stroške v znesku 24.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 26.10.1999 dalje do plačila v 8 dneh." Tožeča stranka je dolžna toženi povrniti 85.145,00 SIT pritožbenih stroškov v 8 dneh.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Brežicah v 1. točki izreka za znesek 1,421.175,90 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov, ki sestavljajo navedeno vtoževano glavnico ter v 3. točki sklepa v znesku 28.465,00 SIT. V preostalem delu je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženi stranki je še naložilo povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 87.011,40 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 26.10.1999 dalje do plačila.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. čl. ZPP in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje. Navedla je, da računa št. 765005 z obračunom obresti ni prejela vse do vložitve predloga za izvršbo. Zahtevek tožeče stranke v obrestnem delu zato ni pravilen, saj bi tožeča stranka lahko zahtevala plačilo obresti šele od vložitve predloga za izvršbo, to je od 21.5.1998, ne pa od zapadlosti računa 8.5.1997. Znesek 199.580,50 SIT po računu št. 676029 pa je plačan iz preplačil, o čemer verodostojno priča temeljnica št. 763. Tako je po mnenju pritožnika sodišče prehitro sprejelo odločitev, da deloma sklep o izvršbi vzdrži v veljavi, pri tem pa je zagrešilo tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. tč. drugega odst. 339. čl. ZPP, saj obstaja nasprotje o odločilnih dejstvih, predvsem o tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med tistim, kar so izpovedale stranke med postopkom. Priglasila je pritožbene stroške.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožnik je opredeljeno izpodbijal prvostopno sodbo le v delu, s katerim je prvostopno sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo računa št. 765005 v znesku 199.580,50 SIT z obračunom obresti, ker ju ni prejel, ter plačilu računa št. 676029 v znesku 199.580,50 SIT, ker ga je že plačal. Po pregledu listin obeh pravdnih strank pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče, kolikor zadeva njegovo odločitev glede ugodilnega dela tožbenega zahtevka, na podlagi zgoraj navedenih dveh računov, zmotno presodilo vtoževani obračun obresti (v prilogi A7), saj iz tega izhaja, da sta bila navedena računa tožeči stranki plačana z virmanom že 21.4.1997. Ker je tožbeni zahtevek tožeče stranke, izhajajoč iz računov št. 765005 v znesku 199.580,50 SIT in št. 676029 v istem znesku v nasprotju z vsebino listine - obračuna obresti, ki ga je predložila sama tožeča stranka in s katero sama potrjuje prejem plačila navedenih računov, je bilo potrebno v tem delu izpodbijano sodbo na podlagi 2. tč. 358. čl. ZPP spremeniti in tožbeni zahtevek za plačilo navedenih dveh računov zavrniti.

Tožeča stranka je pri sodišču uveljavljala plačilo obračunanih zamudnih obresti po obračunu št. 11164 z vložitvijo izvršilnega predloga dne 20.5.1998 v znesku 583.788,20 SIT, od tako obračunanih obresti pa zahtevala zakonite zamudne obresti od 8.5.1997 dalje. Ker je od neplačanih obresti po drugem odst. 279. čl. ZOR mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo, je prvostopno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožeči stranki od uveljavljanih obračunanih obresti priznalo zamudne obresti od 8.5.1997 dalje do plačila. Na podlagi 4. tč. 358. čl. ZPP je pritožbeno sodišče zato sodbo v tem delu spremenilo tako, da je zahtevek za plačilo zamudnih obresti od zneska 583.788,20 SIT za čas od 8.5.1997 do 20.5.1998 zavrnilo.

Pritožnik v pritožbi sicer prvostopnemu sodišču očita bistveno postopkovno kršitev iz 14. tč. drugega odst. 339. čl. ZPP, ker obstajajo o odločilnih dejstvih nasprotja med tem, kar sodišče navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med navedbami strank v postopku.

V čem naj bi bila ta nasprotja, pritožnik ni pojasnil. V kolikor pa ima pritožnik v mislih nasprotja med uveljavljanim tožbenih zahtevkom na plačilo računov št. 765005 in št. 676029 in obračunom obresti tožeče stranke, v katerem sama potrjuje plačilo navedenih računov, ne gre za očitano absolutno bistveno postopkovno kršitev, ki naj bi jo zagrešilo prvostopno sodišče, pač pa za zmotno presojo listine, kot je bilo že zgoraj povedano. Pritožbeno sodišče je zato imelo podlago za spremembo sodbe v tem delu v 2. tč. 358. čl. ZPP.

V preostalem delu izpodbijane sodbe pa je prvostopno sodišče na ugotovljeno dejansko stanje, ki ga pritožnik ne izpodbija, pravilno uporabilo materialno pravo. Ker tudi ni zagrešilo bistvenih postopkovnih kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odst. 350. čl. ZPP), je bilo potrebno v preostalem delu pritožbo zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).

Delna sprememba sodbe je narekovala tudi odločitev o stroških vsega postopka (drugi odst. 165. čl. ZPP). Sodišče jih je odmerilo glede na uspeh pravdnih strank v postopku na podlagi prvega odst. 154. čl. ZPP. Tožeča stranka je izvršilni predlog utemeljeno vložila za znesek 1,022.014,90 SIT s pp. Upoštevaje navedeno je pritožbeno sodišče sklep o izvršbi obdržalo v veljavi v 3. točki izreka le za 20.790,30 SIT izvršilnih stroškov (sodne takse za predlog in sklep, poštne in fotokopirne stroške). Tožena stranka pa je celotno vtoževano glavnico utemeljeno izpodbijala za znesek 804.400,10 SIT. Ker sta pripadajoči nagradi obema pooblašencema po odvetniški tarifi enaki, je pritožbeno sodišče odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške odvetniškega zastopanja, tožeči stranki pa priznalo glede na uspeli del le še takso za sodbo po tar. št. 2/1 in 2/6 ZST v višini 24.000,00 SIT.

Navedene stroške je tožeči stranki dolžna povrniti tožena stranka.

Tožena stranka pa je s pritožbo uspela za znesek 399.161,00 SIT, zato ji gredo pritožbeni stroški sodne takse po tar. št. 3/1 in 3/6 ZST v znesku 48.000,00 SIT ter nagrada pooblaščencu po tar. št. 16/1 OT v višini 32.775,00 SIT in po tar. št. 33/3 OT v višini 4.370,00 SIT. Navedene pritožbene stroške je toženi stranki dolžna povrniti tožeča stranka.