Jedro

Ker niti tožnica niti njena pooblaščenka po brezplačni pravni pomoči nista dopolnili tožbe (z navedbo in predložitvijo izpodbijane odločbe toženca in predložitvijo pooblastila), skladno s pozivom sodišča, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, ki jo je tožnica vložila z oddajo priporočene pošiljke na pošto 1. 6. 2010. Zoper sklep se je tožnica pritožila in navedla, da je tožena stranka z odločbo št. ... z dne 26. 10. 2009 zavrnila zahtevo za ugotovitev invalidnosti, neutemeljeno je bila zavrnjena tudi njena zahteva za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Dopolnila je 58 let in živi sama. Zdravstveno stanje se ji je poslabšalo, iz medicinske dokumentacije se vidi, da je za delo popolnoma nemožna.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep in pri tem, kot določa 1. odst. 366. čl. v zvezi z 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08), uradoma pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo tako določbe Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) kot določbe ZPP, ki se v postopku v socialnih sporih uporabljajo na podlagi 19. čl. ZDSS-1. Po 1. odst. 63. čl. ZDSS-1 je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku. Sodišče je dolžno ugotoviti procesne predpostavke za sodno varstvo, zato 1. odst. 73. čl. ZDSS-1 določa, da mora tožba, vložena zoper upravni akt, obsegati poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, tudi navedbo upravnega akta, zaradi katerega je tožba vložena. Tožbi je treba priložiti upravni akt v izvirniku ali v overjenem prepisu. Tožnica svoji vlogi oz. tožbi dokončnega upravnega akta ni priložila, sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 9. 7. 2010 (list št. 5 v sodnem spisu), potem, ko jo je skladno z določbo 66. čl. ZDSS-1, že s sklepom z dne 8. 6. 2010 poučilo o pravici, pogojih in postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči, pravilno zahtevalo, da navede številko in datum izdaje odločbe, ki jo s tožbo izpodbija ter takšno odločbo tudi predloži. To obveznost bi morala izpolniti v 15 dnevnem roku. Iz podatkov v spisu se vidi, da je bila tožnici z odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. BPP 297/2010 z dne 22. 9. 2010 (list št. 10 sodnega spisa) dodeljena brezplačna pravna pomoč ter določena odvetnica, ki bo tožnici pravno pomoč nudila. Po obvestilu Strokovne službe za brezplačno pravno pomoč z dne 12. 10. 2010 (list št. 15 v sodnem spisu) je tožnica odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči prejela 4. 10. 2010, odvetnica, ki je bila določena za nudenje te pomoči, pa 29. 9. 2010. Niti tožnica niti odvetnica nista v 15 dnevnem roku po prejemu odločbe o brezplačni pravni pomoči dopolnili vloge, kot je odločilo prvostopenjsko sodišče z omenjenim sklepom z dne 9. 7. 2010, ki je bil tožnici, kot izhaja iz povratnice, vročen 2. 8. 2010. Za vloge po določbah ZZP velja, da morajo biti razumljive in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnavajo (2. odst. 105. čl. ZPP). Po 1. odst. 108. čl. ZPP sodišče, če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti. Ob tem po 3. odst. omenjenega člena določi rok za popravo ali dopolnitev. Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže. Stranke smejo opravljati pravdna dejanja (enako velja za dejanja v socialnem sporu) osebno ali po pooblaščencu, kot določa 1. odst. 86. čl. ZPP. Tudi z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči postavljeni odvetnik je pri prvem pravdnem dejanju dolžan predložiti pooblastilo (Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne nadomešča pooblastila stranke – npr. sklep št. III I Ps 43/2008 z dne 14. 7. 2009). Sodišče prve stopnje je odvetnico posebej pozvalo, da predloži pooblastilo, vendar je tudi ta poziv, vročen 28. 10. 2010, ostal brez odziva. Zaradi poteka postavljenega 15 dnevnega roka tako od vročitve sklepa o popravi vloge kot od vročitev odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči in poziva, da odvetnica predloži pooblastilo, je sodišče prve stopnje na podlagi 5. odst. 108. čl. ZPP tožbo pravilno zavrglo, saj je tožnico o tej pravni posledici že v sklepu, s katerim je zahtevalo popravo oz. dopolnitev, opozorilo.

Šele po vročitvi sklepa o zavrženju je tožnica sodišču poslala dokončno odločbo tožene stranke in nato na zahtevo sodišča iz sklepa z dne 7. 12. 2010 navedla, da zoper sklep o zavrženju vlaga pritožbo. V vlogi z dne 29. 11. 2010 in v pritožbi, s katero navedeno vlogo pojasnjuje, tožnica ni navedla nobenih dejstev, s katerimi bi izpodbijala zakonitost sklepa o zavrženju. Ponavlja le trditve o nezakonitosti dokončne odločbe in popolni nezmožnosti za delo. Pritožba, ki sklepa o zavrženju niti ne izpodbija, ni utemeljena, saj je sodišče prve stopnje tožbo v skladu s pooblastilom po 5. odst. 108. čl. pravilno zavrglo.

Neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP zavrnilo.