Jedro

Ker ima stranka zoper odločbo o prekršku zagotovljeno sodno varstvo pred rednim sodiščem, kar izrecno izhaja iz določbe 208. in 210. člena ZP-1, ne gre za upravni akt po 2. odstavku 2. člena ZUS-1, zato zoper tako odločbo ni mogoče vložiti pritožbe v upravnem postopku in kasneje tožbe v upravnem sporu, posledično pa tudi ne tožbe zaradi molka organa druge stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06) v 1. točki izreka sklepa kot nedovoljeno zavrglo tožbo tožeče stranke zoper odločbo prekrškovnega organa v sestavi Ministrstva za gospodarstvo, Tržnega inšpektorata RS, Območne enote Koper z dne 16. 10. 2006, zaradi molka tožene stranke v zvezi s pritožbo tožeče stranke in v 2. točki sklenilo, da se ne ugodi predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks.

V obrazložitvi sklepa sodišče prve stopnje ugotavlja, da odločba Tržnega inšpektorata RS, Območne enote Koper z dne 16. 10. 2006, s katero je bilo pravni osebi in njeni odgovorni osebi naloženo plačilo globe zaradi storitve prekrška, ni odločba, izdana v upravnem postopku, zoper katero je mogoče vložiti pritožbo na drugostopenjski upravni organ, pač pa gre za odločbo o prekršku, zoper katero je mogoče vložiti zahtevo za sodno varstvo pri okrajnem sodišču. Ker gre za odločbo, glede katere ima stranka zagotovljeno sodno varstvo pri sodišču splošne pristojnosti, ne gre za upravni akt po drugem odstavku 2. člena ZUS-1. Zato ni mogoče vlagati zoper navedeno odločbo pritožbe v upravnem postopku in kasneje tožbe v upravnem sporu, posledično temu pa tudi ne tožbe zaradi molka organa druge stopnje.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper sklep zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter predlaga, da se izpodbijani sklep v celoti razveljavi in odpravi odločba o prekršku Tržnega inšpektorata RS, Območne enote Koper, z dne 16. 10. 2006. Navaja, da so upravni akti vsi tisti akti, ki jih izdajajo državni organi ter vsebujejo vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe, in so utemeljeni na normi javnega prava, ki organ pooblašča za odločanje v javnem interesu, zato državni organi ne morejo izdajati drugačnih odločb kot zgolj upravne odločbe. To pa pomeni, da je zavrženje obravnavane tožbe iz razloga, ker je imela stranka v zvezi z izpodbijano odločbo zagotovljeno sodno varstvo pri sodišču splošne pristojnosti, v nasprotju z določbo 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Inšpekcijski organ na podlagi Zakona o prekrških nima nobenih pooblastil. Odločbo inšpekcijskega organa, ki se izpodbija v tem postopku, je izdal organ v sestavi Ministrstva za gospodarstvo - Tržni inšpektorat RS, Enota Koper, ki ni prekrškovni organ in nima pravice izdajati take odločbe. Izpodbijana odločba je nična in bi pristojno sodišče moralo ugotoviti njeno ničnost po uradni dolžnosti. ZUS-1 v drugem odstavku 28. člena določa, katere pravice pridobi stranka v primeru molka organa druge stopnje. Pritožnica na vloženo zahtevo z dne 3. 6. 2008, niti na urgenco z dne 28. 7. 2008, naslovljeno na Ministrstvo za gospodarstvo, ni prejela odgovora, zato je sprožila upravni spor, kot če bi bila njena zahteva za odpravo in razveljavitev odločbe zavrnjena, zato je njena tožba pravilna in zakonita.

Pritožba ni utemeljena.

Sklep sodišča prve stopnje je pravilen in zakonit. Iz upravnega spisa izhaja, da je prekrškovni organ v sestavi Ministrstva za gospodarstvo, Tržni inšpektorat RS, v hitrem postopku za prekrške izdal odločbo o prekršku z dne 16. 10. 2006, ki jo tožeča stranka izpodbija s tožbo v upravnem sporu. Navedena odločba je bila izdana na podlagi drugega odstavka 51. člena Zakona o prekrških (ZP-1, Uradni list RS, št. 7/2003 in naslednji), ki določa, da če prekrškovni organ ugotovi, da so podani zakonski pogoji za izvedbo postopka o prekršku, ga mora izvesti in sam izdati odločbo o prekršku po uradni dolžnosti. V pravnem pouku izpodbijane odločbe je bila stranka pravilno poučena, da lahko zoper odločbo o prekršku, vloži zahtevo za sodno varstvo, ki jo obravnava sodišče splošne pristojnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da izpodbijana odločba o prekršku, v zvezi s katero je tožeča stranka vložila tožbo zaradi molka organa druge stopnje, ni upravni akt, zoper katerega bi bila dopustna pritožba in posledično tožba v upravnem sporu na podlagi drugega odstavka 2. člena ZUS-1, saj ima tožeča stranka za izpodbijanje obravnavane odločbe o prekršku zagotovljeno drugo sodno varstvo. ZP-1 v 1. alineji prvega odstavka 208. člena izrecno določa, da so za odločanje o prekrških pristojna okrajna sodišča kot sodišča za prekrške prve stopnje. Enako izhaja tudi iz 210. člena ZP-1, ki določa, da so okrajna sodišča pristojna za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku, ki jo je izdal prekrškovni organ. Ker torej ne gre za upravni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu, saj je v ZP-1 izrecno določeno, na kakšen način se lahko izpodbijajo odločbe o prekršku, je prvostopenjsko sodišče tožbo pravilno zavrglo.

Ker upravno sodišče ni pristojno za odločanje o prekrških, se pritožbeno sodišče do vsebine zadeve ni opredeljevalo in so pritožbene navedbe tožeče stranke, ki se nanašajo na odločbo prvostopenjskega organa za odločitev v tem pritožbenem postopku, kjer se presoja pravilnost procesne odločitve sodišča prve stopnje, pravno nepomembne.

Glede na navedeno je vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (76. člen v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1), saj je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep lahko izpodbija, in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.