Jedro

Iz spisa izhaja, da je bil prvi toženec in zakoniti zastopnik druge toženke na narok dne 7.3.2018 pravilno vabljen z vabilom za zaslišanje, da se vabilu ni odzval, da se predmetnega naroka ni udeležil in da svojega izostanka v postopku na prvi stopnji sojenja (pred narokom (in tudi ne kasneje)) ni opravičil. Skladno z navedenim je sodišče prve stopnje pravilno postopalo in izvedlo narok ter zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem tožene stranke (tožencev).

Iz zdravniškega potrdila, ki ga toženca prilagata šele k pritožbi, sicer izhaja, da je bilo le-to izdano 6.3.2018. Predmetni dokaz na pritožbeni stopnji sojenja ne more biti upošteven. Gre namreč za nedovoljeno pritožbeno novoto iz prvega odstavka 337. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo razsodilo (I.), da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 84586/2015 z dne 21.7.2015 delno vzdrži v veljavi, in sicer v delu, s katerim sta bili toženi stranki (toženca) dolžni tožeči stranki (tožnici) v 15 dneh plačati 19.991,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.7.2015 dalje do plačila in izvršilne stroške v višini 156,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.9.2015 dalje do plačila, in (II.) da sta toženca dolžna v 15 dneh tožnici povrniti 2.347,21 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila, ter sklenilo (III.), da se zaradi delnega umika omenjeni sklep o izvršbi delno razveljavi za znesek 2.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.7.2015 dalje do plačila in se v tem delu pravdni postopek ustavi.

2. Zoper predmetno sodbo (sklep o delnem umiku ni pritožbeno izpodbijan) sta toženca vložila pravočasno pritožbo2 iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in s predlogom, naj se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navajata, da izpodbijani sodbi ugovarjata zlasti zaradi kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče prve stopnje navaja, da pravilno vabljenega I. B., ki na narok 7.3.2018 ni pristopil in svojega izostanka ni opravičil, ni zaslišalo in da njegovo zaslišanje ne bi privedlo do drugačnih pravnih zaključkov. Sodbo je izdalo brez zaslišanja ene izmed toženih strank, ki ima kot taka pravico do izjave. S tem je drugi toženki onemogočilo, da se o zadevi izjavi (kršitev 5. člena ZPP). Obema tožencema je kršilo pravico do izjave. Napačna je trditev sodišča prve stopnje, da zakoniti zastopnik druge toženke svojega izostanka ni opravičil. Sodišču prve stopnje je poslal veljavno opravičilo na predpisanem obrazcu (zdravniško potrdilo, ki zaradi bolezni opravičuje njegovo odsotnost z naroka za obdobje, v katerem je bil narok razpisan). Sodišče prve stopnje ni izvedlo zaslišanja prve in drugotožene stranke in je kršilo načelo kontradiktornosti. Posledično tudi dejansko stanje ni bilo nesporno ugotovljeno, kar sta oba toženca večkrat tudi prerekala med postopkom. Pritožnika sta k pritožbi priložila zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem z dne 6.3.2018. 3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje z neizvedbo dokaza z zaslišanjem tožencev (I. B. kot fizične osebe oziroma prvega toženca in I. B. v svojstvu zakonitega zastopnika druge toženke) storilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (tudi v zvezi s 5. členom ZPP), ni utemeljen. Iz 115. člena ZPP med drugim izhaja, da sodišče lahko preloži narok, če za to obstojijo upravičeni razlogi. Pri zdravstvenih razlogih lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, in (kar je bistveno) oseba mora zavoljo preložitve naroka sodišču predložiti zdravniško potrdilo. Že iz 115. člena ZPP in še iz 116. člena ZPP (vrnitev v prejšnje stanje) izhaja, da sodišče razpisani narok, če mu oseba predhodno ničesar ne sporoči, opravi, medtem ko lahko na podlagi drugega odstavka 258. člena ZPP tudi odloči, da se ne zasliši stranka, ki se ni odzvala sodnemu vabilu. Iz spisa izhaja, da je bil prvi toženec in zakoniti zastopnik druge toženke na narok dne 7.3.2018 pravilno vabljen z vabilom za zaslišanje, da se vabilu ni odzval, da se predmetnega naroka ni udeležil in da svojega izostanka v postopku na prvi stopnji sojenja (pred narokom (in tudi ne kasneje)) ni opravičil. Skladno z navedenim je sodišče prve stopnje pravilno postopalo in izvedlo narok ter zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem tožene stranke (tožencev), saj se I. B. na vabilo za zaslišanje ni odzval, na narok ni pristopil in svojega izostanka ni opravičil. Povedano drugače, sodišče prve stopnje ni storilo očitane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

6. Pritožbene navedbe, da je I. B. svoj izostanek s predmetnega naroka opravičil oziroma da je sodišču prve stopnje poslal opravičilo za izostanek zaradi bolezni, preprosto niso utemeljene, saj kaj takšnega iz spisa ne izhaja. Sodišču prve stopnje predložena opravičila se nanašajo na predhodno razpisane naroke, pri čemer je bil izostanek z naroka dne 6.12.2017 opravičen iz razloga poškodbe. Iz zdravniškega potrdila, ki ga toženca prilagata šele k pritožbi, sicer izhaja, da je bilo le-to izdano 6.3.2018 (sporni narok, na katerem I. B. ni bil zaslišan, je bil opravljen 7.3.2018) za dobo cca. 1 mesec in iz razloga bolezni, vendar predmetni dokaz na pritožbeni stopnji sojenja ne more biti upošteven. Gre namreč za nedovoljeno pritožbeno novoto iz prvega odstavka 337. člena ZPP, glede katere pritožnika z ničemer ne pojasnita, zakaj sta predmetni dokaz predložila šele v pritožbenem postopku.

7. Ker drugih pritožbenih trditev toženca nista podala, je pritožbeno sodišče opravilo še preizkus izpodbijanje sodbe glede pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). V postopku na prvi stopnji po uradni dolžnosti upoštevnih postopkovnih kršitev pritožbeno sodišče ni našlo in tudi zmotna uporaba materialnega prava ni podana. Iz dejanskih ugotovitev, ki so razvidne iz prvostopenjske sodbe, zato jih pritožbeno sodišče na tem mestu ne bo ponavljalo, je razvidno, da je prvostopenjsko sodišče v konkretni zadevi materialno pravo pravilno uporabilo. Prav tako je pravilna tudi odločitev prvostopenjskega sodišča o povrnitvi pravdnih stroškov.

8. Skladno z navedenim je pritožbeno sodišče pritožbo tožencev zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP).

9. Toženca pritožbenih stroškov nista priglasila.

1 Pritožbo sta najprej vložila oba toženca, nato pa je (z novo vlogo) vsebinsko identično pritožbo vložila še druga toženka.