Jedro

Poravnalni račun neke slovenske banke pri Banki Slovenije ne more predstavljati transakcijskega računa, katerega imetnica je dolžnica, pa tudi dolžničino imetništvo MasterCard kartice samo po sebi ne predstavlja dolžničinih denarnih sredstev pri OPP oz. njenega plačilnega (transakcijskega) računa, na katerem bi bilo mogoče opraviti izvršbo. Plačilne kartice namreč ni mogoče enačiti s plačilnim računom.

Upnik od slovenskega sodišča neutemeljeno pričakuje, da bo dovolilo in opravilo izvršbo na dolžničina denarna sredstva na transakcijskem računu izven območja Republike Slovenije.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izvršbo.

2. Upnik je zoper ta sklep vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Višjemu sodišču predlaga, naj izda sklep o izvršbi in mu prizna pritožbene stroške kot nadaljnje stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je sprejelo izpodbijano odločitev zaradi nezmožnosti oprave izvršbe s predlaganima predmetoma izvršbe - ugotovilo je namreč, da dolžnica nima odprtega nobenega računa pri organizacijah za plačilni promet (OPP), izvršba na nepremičnino iz predloga za izvršbo pa zaenkrat ni mogoča, ker je ta v skupni lastnini upnika in dolžnice.

6. Pritožnik nasprotuje ugotovitvi, da dolžnica nima odprtega nobenega računa pri OPP. Opozarja, da ima dolžnica po njegovih podatkih odprt račun pri Banki X d.d., in sicer račun s številko TRR SI56 000, pri isti banki pa ima tudi MasterCard kartico št. 0000, poleg tega pa ima dolžnica tudi račun v Republiki Avstriji pri Bank Y s št. 000, na katerem se nahajajo denarna sredstva, pridobljena z loterijskim zadetkom. Višje sodišče ugotavlja, da te pritožbene navedbe za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa niso pravno pomembne.

7. Račun SI56 000 pri Banki X d.d., na katerega se sklicuje pritožnik, po sodišču dostopnih podatkih predstavlja poravnalni račun Banke X d.d. pri Banki Slovenije, preko katerega se vrši poravnava posredovanih in prejetih nalogov za poravnavo. Omenjeni račun tako ne more predstavljati transakcijskega računa, katerega imetnica je dolžnica, pa tudi zatrjevano dolžničino imetništvo MasterCard kartice samo po sebi ne predstavlja dolžničinih denarnih sredstev pri OPP oz. njenega plačilnega (transakcijskega) računa, na katerem bi bilo mogoče opraviti izvršbo. Plačilna kartica je namreč plačilni instrument (negotovinsko plačilno sredstvo), ki imetniku omogoča izvrševanje plačilnih transakcij (npr. dvig gotovine na bankomatu ali plačilo na POS terminalu) v breme sredstev na njegovem transakcijskem računu oz. v breme računa izdajatelja plačilne kartice (glej definicije na spletni strani Banke Slovenije ter drugi odstavek 5. člena in 15. člen Zakona o plačilnih storitvah in sistemih - ZPlaSS; prim. tudi prvi odstavek 246. člena Kazenskega zakonika - KZ-1). Že iz navedene definicije je razvidno, da plačilne kartice ni mogoče enačiti s plačilnim računom, to pa je razvidno tudi iz opredelitve pojmov plačilni račun in transakcijski račun v 12. in 13. členu ZPlaSS(1).

8. Prav tako ni pravno pomembno pritožbeno zatrjevanje, da ima dolžnica bančni račun v Republiki Avstriji. Sodišče Republike Slovenije namreč ne more biti pristojno za dovolitev in opravo izvršbe izven svojega območja (prim. določbo prvega odstavka 63. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku - ZMZPP, po kateri je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno za dovolitev in opravo izvršbe, če se ta opravlja na območju Republike Slovenije, in določbo o izključni pristojnosti sodišča v 5. točki 22. člena Bruseljske uredbe I, ki predpisuje, da so v postopkih v zvezi z izvršitvijo sodnih odločb (ne glede na stalno prebivališče) izključno pristojna sodišča države članice, v kateri je bila sodna odločba izvršena ali naj bi bila oz. bo izvršena). Upnik torej od slovenskega sodišča neutemeljeno pričakuje, da bo dovolilo in opravilo izvršbo na dolžničini denarni terjatvi (na njena denarna sredstva na transakcijskem računu), ki naj bi se nahajala izven območja Republike Slovenije.

9. Glede na vse navedeno pritožnik višjega sodišča ni uspel prepričati o tem, da je bilo dejansko stanje v zvezi s predlaganimi predmeti izvršbe v konkretnem primeru ugotovljeno nepravilno.

10. Ker pritožnik v pritožbi tudi ni izpostavil nobene procesne kršitve, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, višje sodišče pa ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi petega odstavka 38. člena ZIZ.

Op. št. (1): Po določbi prvega odstavka 12. člena ZPlaSS je plačilni račun definiran kot račun, ki ga odpre ponudnik plačilnih storitev v imenu enega ali več uporabnikov, in se uporablja za izvršitev plačilnih transakcij. Transakcijski račun pa je v skladu s prvim odstavkom 13. člena ZPlaSS plačilni račun, ki ga odpre banka s sedežem v Republiki Sloveniji ali podružnica banke države članice v Republiki Sloveniji v imenu enega ali več uporabnikov za namene izvrševanja plačilnih transakcij in za druge namene, povezane z opravljanjem bančnih storitev za uporabnika.