Jedro

Ker 1. odst. 436. člena ZGD predpisuje, da družbena pogodba lahko določi, da sme družbenik iz družbe izstopiti, ali da je lahko izključen iz družbe, ter določi pogoje, postopek in posledice izstopa oziroma izključitve, je bila za pravilno materialnopravno odločitev potrebna tudi presoja registrskega sodišča o obstoju pogojev za pogodbeno izključitev družbenika iz družbe na podlagi sklenjene družbene pogodbe predlagatelja.

Vendar pa je zapis v okviru ugotavljanja pogojev za izključitev, ki opredeljuje le daljše obdobje nesodelovanja družbenika na skupščini, brez konkretizirane opredelitve časa trajanja ali števila sklica skupščine preveč splošen, da bi lahko sodišče upoštevalo ta pogoj, kot pravno veljaven za vpis sklepa o izključitvi družbenika iz družbe na podlagi sklepa skupščine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep registrskega sodišča.

Obrazložitev

Registrsko sodišče je po samostojni sodni referentki priglasitev za vpis sprememb družbe v sodni register zavrglo (primerjaj v spisu sklep Srg 5632/2004-8 z dne 2.12.2004). V obrazložitvi je navedlo, da predlagatelj ni postopal po odredbi sodišča, ki jo je prejel dne

2.11.2004.

O pritožbi predlagatelja zoper omenjeni sklep je sodnica posameznica registrskega sodišča pritožbi ugodila, sklep sodne referentke spremenila tako, da je zavrnila predlog za vpis izključitve družbenikov in sprememb vložkov preostalih družbenikov, ki so odkupili deleže izključenih družbenikov.

Zoper ta sklep se je predlagatelj pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 19. členom Zakona o sodnem registru (ZSReg) in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Sodišču druge stopnje je predlagal naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli vpis priglašenih sprememb v sodni register. Podrejeno pa je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje registrskemu sodišču. Pritožba ni utemeljena.

Razlogi sodišča druge stopnje o pravilni uporabi določb 29. in 34. člena ZSReg.

V postopku predhodnega preizkusa predloga za vpis, registrsko sodišče preizkusi, ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o predlogu za vpis kot je predpisano v 1. - 5. točki 29. člena ZSReg.

Če registrsko sodišče ugotovi, da so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o predlogu za vpis, ugodi zahtevku za vpis, če so izpolnjene materialnopravne predpostavke, predpisane v 1. - 4. točki

1. odst. 34. člena ZSReg. Pri tem mora za vsako posamezno področje odločanja o vpisu v sodni register upoštevati tudi materialnopravne predpostavke, ki jih za vpis določa (poseben) zakon, v konkretnem primeru Zakon o gospodarskih družbah (ZGD). Ker 1. odst. 436. člena ZGD predpisuje, da družbena pogodba lahko določi, da sme družbenik iz družbe izstopiti, ali da je lahko izključen iz družbe, ter določi pogoje, postopek in posledice izstopa oziroma izključitve, je bila za pravilno materialnopravno odločitev potrebna tudi presoja registrskega sodišča o obstoju pogojev za pogodbeno izključitev družbenika iz družbe na podlagi sklenjene družbene pogodbe predlagatelja. V smislu 4. točke 34. člena ZSReg je v okviru materialnopravnih predpostavk bilo treba upoštevati tudi družbeno pogodbo.

Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Ur. l. RS, št. 18/2002, dalje Uredba) v 1. členu le podrobneje ureja vsebino predlogov za posamezne vrste vpisov v sodni register ter listine in dokaze, ki jih je treba priložiti za vpis gospodarskih družb v sodni register. Uredba kot podzakonski predpis, ki je bila sprejeta na podlagi 3. odst. 28. člena ZSReg ne ureja materialnopravnih predpostavk, ki morajo biti podane na podlagi materialnopravnih določb, potrebnih za odločanje (zakon, družbena pogodba).

Po izrecni določbi 1. odst. 436. člena ZGD morajo družbeniki v družbeni pogodbi določiti pogoje, postopek in posledice izključitve družbenika iz družbe. V okviru dogovorjenih pogojev za izključitev družbenika iz družbe po 3. točki 12. člena družbene pogodbe, je res možna razlaga, da je lahko družbenik izključen že, če ne izpolnjuje enega izmed primeroma naštetih razlogov za izključitev. Tako bi lahko registrsko sodišče upoštevalo, da družbenik daljše obdobje ne sodeluje pri upravljanju družbe. Vendar pa je zapis v okviru ugotavljanja pogojev za izključitev, ki opredeljuje le daljše obdobje nesodelovanja družbenika na skupščini, brez konkretizirane opredelitve časa trajanja ali števila sklica skupščine preveč splošen, da bi lahko sodišče upoštevalo ta pogoj, kot pravno veljaven za vpis sklepa o izključitvi družbenika iz družbe na podlagi sklepa skupščine. Opredelitev konkretiziranega razloga (v konkretnem primeru štirikratna nenavzočnost na skupščini) ne more biti sprejeta šele na skupščini, ki že odloča o izključitvi družbenika iz družbe. S takšnim sklepom se namreč določijo pogoji za nazaj, ki bi morali biti predpisani že v družbeni pogodbi. To pa je v nasprotju z vsebino predpisano v 1. odst. 436. člena ZGD, da morajo biti v družbeni pogodbi določeni pogoji, postopek in posledice izključitve družbenika v družbi.

Sklepanje o izključitvi družbenika iz družbe z oblikovanjem sklepa, ki ne vsebuje poimensko imenovanih družbenikov, ki so iz družbe izključeni, je tudi po oceni pritožbenega sodišča pomanjkljivo. Ne glede na pojasnjevanje družbe, da je bila k točki štiri dnevnega reda skupščine, ki se nanaša na omenjeni sklep priložena priloga s seznamom družbenikov, in podatki o njihovi navzočnosti na prejšnjih sejah skupščine, ne more v taki obliki nadomestiti poimenskega imenovanja družbenikov, ki bodo iz družbe izključeni. Omenjeni način sprejemanja sklepov bi bil dopusten le v primeru, če bi bil sklep izoblikovan tako, da bi bilo v sklepu izrecno navedeno, da je omenjena priloga sestavni del sklepa sprejetega, v konkretnem primeru pod 4. točko glasovanja o omenjenem sklepu.

V okviru preizkušanja procesnih predpostavk vloženega predloga za vpis izključenih družbenikov v sodni register ni treba zahtevati od predlagatelja predložitev izkaza vročenih vabil družbenikom. V 1. odst. 443. člena ZGD je predpisano le, da se skupščina skliče s priporočenim pismom, ki ga mora družbenik prejeti najmanj en teden pred dnem zasedanja skupščine, v njem pa mora biti naveden tudi dnevni red skupščine. Poslovodja svojo obveznost izpolni že, če izkaže, da je vabila na sejo skupščine poslal s priporočenim pismom.

Na ostale pritožbene navedbe sodišče druge stopnje ni odgovarjalo, ker za odločitev niso bile pravno odločilnega pomena (1. odst. 360. člena v zvezi z 19. členom ZSReg in 37. členom ZNP).

Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa tudi pri uradnem preizkusu ni našlo nobenih absolutnih bistvenih kršitev določb registrskega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena, 366. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 37. členom ZNP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena ZSReg).