Jedro

Pooblaščenec, ki je skupaj s tožnico pristopil na poravnalni in prvi narok za glavno obravnavo, je sodišču prve stopnje predložil pooblastilo z dne 30. 11. 2016, ki se glasi na ime pooblaščenca kot fizične osebe. Pooblastilu je priloženo tudi potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu. S tem je pooblaščenec zadostil vsem pogojem za zastopanje, kot je določeno v 3. odst. 87. čl. ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se pooblaščencu tožnice A.A. ne dopusti zastopanje tožnice ter da ne bo upoštevalo njegovih nadaljnjih procesnih dejanj, ki bi jih zanjo opravil. 2. Zoper navedeni sklep sta istočasno vložila enotno pritožbo tožnica in njen pooblaščenec iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. ZPP ter predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter tožnici omogoči svobodno izbiro pooblaščenca. Navajata, da je prvostopno sodišče tožnici onemogočilo pravico do svobodne izbire pooblaščenca. Na podlagi 3. odst. 87. čl. ZPP je pred okrožnimi sodišči pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da tožničin pooblaščenec izpolnjuje zahtevane pogoje, vendar mu je prvostopno sodišče prepovedalo nadaljnje zastopanje, ker naj bi tožnici pravno pomoč nudil odplačno, kar predstavlja prekršek po 71.a členu ZOdv oz. celo kaznivo dejanje po 254. čl. KZ-1. Tožnica je na naroku na nenadno vprašanje predsednice senata pod pritiskom avtoritete in s tresočim glasom res izjavila, da jo pooblaščenec zastopa proti plačilu. Vendar je pooblaščenec v nadaljevanju pojasnil, da tožnico zastopa brez dogovora o plačilu, da je pooblastilo prejel kot fizična oseba in ne kot družbenik ali zaposleni v družbi B. d. o. o. ter da pooblastilno razmerje temelji na poznanstvu s tožnico.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi 1. odst. 366. čl. v zvezi z 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, s sprem.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 87. čl. in 80. čl. ZPP.

5. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na 2. odst. 2. čl. Zakona o odvetništvu (ZOdv, Ur. l. RS, št. 18/93 in nasl.), po katerem lahko pred sodiščem stranko proti plačilu zastopa samo odvetnik. Ker je tožnica na izrecno vprašanje predsednice senata potrdila, da jo pooblaščenec zastopa proti plačilu in je pooblaščenec izjavil, da v okviru gospodarske družbe B. d. o. o. na enak način zastopa stranke vsaj v 100 postopkih, je prvostopno sodišče zaključilo, da gre v tem postopku za zastopanje proti plačilu po pooblaščencu, ki ni odvetnik. Zato je takšno zastopanje protipravno in gre za prekršek oz. celo za kaznivo dejanje.

6. ZPP v 80. čl. določa, da mora sodišče med postopkom po uradni dolžnosti paziti, ali stranko zastopa pooblaščenec, določen v 3. odst. 86. čl. tega zakona oz. v 3. odst. 87. čl. tega zakona. Sodišče torej po uradni dolžnosti pazi zgolj na to, da je stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pravilno zastopana (da je pooblaščenec odvetnik) ter da je pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem pooblaščenec odvetnik ali oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Kadar gre za osebo s pravniškim državnim izpitom, je sodišče prve stopnje bilo dolžno preveriti, ali ima pooblaščenec tak izpit, ne pa, ali pravdna dejanja opravlja proti plačilu. V tem primeru gre sicer res lahko za prekršek ali celo za kaznivo dejanje, o čemer pa delovno sodišče ni pristojno ugotavljati. V kolikor je sodišče prve stopnje menilo, da obstajajo indici ali sum za kaznivo dejanje, je bilo dolžno podati kazensko ovadbo. V nasprotju s tem pa je predsednica senata od tožnice pridobivala informacije, ali jo pooblaščenec zastopa proti plačilu ali brez plačila. S tem je sodišče prve stopnje prekoračilo svoja pooblastila, ki jih ima v 80. čl. ZPP.

7. Pooblaščenec A.A., ki je skupaj s tožnico pristopil na poravnalni in prvi narok za glavno obravnavo, je sodišču prve stopnje najprej predložil pooblastilo z dne 30. 11. 2016, ki se glasi na ime pooblaščenca kot fizične osebe. Pooblastilu je priloženo tudi potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Navedeno pomeni, da je pooblaščenec zadostil vsem pogojem za zastopanje, kot je določeno v 3. odst. 87. čl. ZPP, česar pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo in navedenega določila ZPP ni uporabilo oz. ga je uporabilo nepravilno.

8. Ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, je na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 354. čl. ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.

9. Pritožbeno sodišče se o ostalih pritožbenih navedbah ni opredelilo, ker za odločitev o pritožbi niso odločilnega pomena (1. odst. 360. čl. ZPP).

10. Pritožbeno sodišče opozarja sodišče prve stopnje, da je tožnica s pritožbo podala tudi zahtevo za izločitev predsednice senata, o čemer pa pritožbeno sodišče ni smelo odločiti, ker za to ni pristojno. O zahtevi za izločitev odloča predsednica sodišča prve stopnje (1. odst. 73. čl. ZPP).