Jedro

Če je tožnik v zvezi z motenjem posesti uporabil pravico do samopomoči, ne more več vložiti tožbe zaradi motenja posesti.

Izrek

I. Pritožba mld. Š.P. se zavrže. II. Pritožbi T.P. se ugodi in se izpodbijani sklep pod točko III/1 in 2 tako spremeni, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: "1. Ugotovi se, da je tožena stranka T.P. s tem, da je dne 4.4.1994 na jugozahodnem delu parcele v k.o. K., ki jo uživata tožnika I. in T. B., oba K., ob svoji hiši postavila s svojimi ljudmi zložljiv betonski kompostnik izmere 1 m x 1,5 m ter višine 0,60 m, motila oba tožnika I. in T.B. v njuni dejanski posesti zemljišča na prehodu do zemljišča parc.št. 96/19, last E. in L.R. 2. Toženi stranki se prepoveduje v bodoče, pod izvršbo, posegati v posest tožnikov glede zgoraj omenjenega zemljišča, ali ovirati tožnika pri prehodu po stezi na zemljišče parc.št. 96/19 k.o. K. Toženka T.P. je dolžna povrniti tožnikoma pravdne stroške." Pod točko III/4 se izpodbijani sklep razveljavi.

III. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki T.P. pritožbene stroške v znesku 11.840,00 SIT (enajsttisoč osemstoštirideset 00/100) v 8 dneh, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom vzelo na znanje umik tožbe proti drugi toženi stranki Š. P. Dovolilo je spremembo tožbenega zahtevka, nato pa ugotovilo, da je tožena stranka T. P. motila tožnika v njuni dejanski posesti zemljišča na prehodu do zemljišča parc.št. 96/19, last E. in L. R., s tem da je dne 4.4.1994 na jugozahodnem delu parcele v k.o. K. ki jo uživata tožnika I. in T. B., ob svoji hiši postavila s svojimi ljudmi zložljiv betonski kompostnik izmere 1m x 1,5m, in višine 0,60 m. Toženi stranki je v bodoče pod izvršbo prepovedalo posegati v posest tožnikov glede zgoraj omenjenega zemljišča ali ovirati tožnika pri prehodu po stezi na zemljišče parc.št. 96/19 k.o. K. Zavrnilo je drugačen tožbeni zahtevek in odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnikoma povrniti pravdne stroške v znesku 20.050,00 SIT v 8 dneh. Sodišče prve stopnje je tako odločilo, potem ko je ugotovilo, da je bila T. P. tista, ki je posegla v posest tožnikov.

Proti sklepu se pritožujeta T. P. in mld. Š. P. iz vseh pritožbenih razlogov po določbah Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP in predlagata razveljavitev oz. spremembo sklepa. Navajata, da sodišče ni dovolj razčistilo dejanskega stanja, saj je bil kompostnik postavljen na parceli, ki je last tožene stranke. Tožena stranka ima navedeno parcelo ves čas v posesti. Ne gre za motenje posesti, ampak za mejni spor. Treba bi bilo počakati do rešitve mejnega spora.

Pritožbo mld. Š. P. je bilo treba zavreči, ker za pritožbo nima pravnega interesa in je tako pritožba nedovoljena (člen 358/3 ZPP). Z izpodbijanim sklepom je namreč sodišče prve stopnje pod tč. I. vzelo na znanje umik tožbe zoper mld. Š. P. Izrek sklepa pod točko III., s katerim je ugotovljeno motenje, se na mld. Š. P. ne nanaša in interesa za pritožbo nima. Odločitev pritožbenega sodišča v tem delu je tako utemeljena na določilu člena 367 ZPP.

Pritožba T. P. je utemeljena, vendar ne iz razlogov, ki jih navaja pritožba.

Pritožbeno sodišče namreč preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Te določbe veljajo tudi, kadar gre za sklep (člen 381 ZPP). V okviru preizkusu sklepa glede na gornje določbe je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je bilo napačno uporabljeno materialno pravo. Sklep, ki se nanaša na motenje posesti, je bilo zato treba spremeniti tako, da se tožbeni zahtevek zavrne (člen 373, tč. 4 ZPP v zvezi s členom 381 istega zakona).

V členu 75 Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - v nadaljevanju ZTLR - je določeno, da ima vsak posestnik stvari in pravice pravico do varstva pred motenjem ali odvzemom posesti. V naslednjem členu je določeno, da ima posestnik pravico do samopomoči zoper tistega, ki neupravičeno moti njegovo posest ali mu jo odvzame, v nadaljevanju pa so določeni pogoji glede take samopomoči. V 77. členu pa je določeno, kdaj je mogoče zahtevati sodno varstvo. Iz tožbenih trditev in iz dokaznega postopka, ki ga je izvedlo sodišče prve stopnje, izhaja, da sta tožnika uporabila pravico do samopomoči, ko sta kompostnik sama odstranila. Razlogov za sodno varstvo njune pravice torej ni. Le, če bi bilo sodno varstvo potrebno, bi bila lahko odrejena prepoved nadaljnjega motenja v skladu s členom 79 ZTLR. To torej pomeni, da je odveč tudi prepoved bodočih motenj.

Glede na povedano so bile torej napačno uporabljene določbe členov 76 in 77 ZTLR. To je torej razlog za spremembo sklepa.

Ker je toženka T. P. uspela s pritožbo, ji je pritožbeno sodišče odmerilo pritožbene stroške v skladu z Odvetniško tarifo in v skladu z Zakonom o sodnih taksah. Specifikacija je razvidna iz spisa. Z zavrženjem pritožbe mld. Š. P. niso nastali posebni stroški.

Odločitev o pritožbenih stroških je utemeljena na določilu členov 154/1, 154/2, 155/1 in 166/2 Zakona o pravdnem postopku.