Jedro

Toženec je ob izdaji odločbe o priznanju pravice do vdovske pokojnine upošteval razpoložljive podatke. Naknadno je bil obveščen, da je pokojni zavarovanec pred smrtjo vložil tožbo na razvezo zakonske zveze. Po njegovi smrti sta postopek nadaljevala njegova dediča, sodišče pa je razsodilo, da je bila tožba na razvezo zakonske zveze utemeljena. Ko upravni organ sam ugotovi podatek, ki bi lahko vplival na drugačno odločitev ob izdaji odločbe o priznanju pravice, lahko o tej pravici ponovno odloči, kar mu omogoča določba 183. člena ZPIZ-2.

Izrek

I.Pritožbama se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi toženca št. ..., št. dosjeja ... z dne 31. 1. 2024 in št. ..., št. dosjeja ... z dne 13. 7. 2023 (I. točka izreka). Razsodilo je, da se odpravita odločbi toženca št. ..., št. dosjeja ... z dne 17. 1. 2024 in z dne 15. 7. 2021 ter se zadeva vrne v ponovno upravno odločanje (II. točka izreka). Tožencu je naložilo, da tožnici povrne stroške postopka v višini 671,97 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2.Toženec vlaga pritožbo zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da je podana kršitev prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZDSS-1, ker je sodišče zadevo vrnilo v novo upravno odločanje. Le izjemoma lahko sodišče odločbo odpravi in zadevo vrne tožencu v ponovno odločanje. Sodišče je kot razlog za odpravo odločb in vrnitev v novo odločanje navedlo, da ima preplačilna odločba procesne pomanjkljivosti in je ni mogoče preizkusiti. Navedlo je, da odločba o ustavitvi izplačevanja vdovske pokojnine, na katero se sklicuje toženec v izreku preplačilne odločbe, ni bila izdana. Sodišče je zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje, kljub temu, da je v sodbi izpostavilo, da gre za razsojo zadeve na podlagi vprašanj, ki so pravne narave, in da je ugotovilo vsa pravno relevantna dejstva, ki omogočajo sprejem meritorne odločitve. Zato je zmotno uporabilo določbo 1. alineje prvega odstavka 82. člena ZDSS-1. Sodišče ni obrazložilo, zakaj bi bilo ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem dolgotrajno oziroma povezano z nesorazmernimi težavami. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ob odpravi odločb toženca v nepravi obnovi postopka je sodišče pustilo v veljavi odločbo z dne 27. 2. 2018, s katero je bila tožnici priznana pravica do vdovske pokojnine od 30. 1. 2018 dalje. Ni razsodilo o učinku tožbe na razvezo zakonske zveze na odločbo o priznanju pravice do vdovske pokojnine. Hkrati je tožencu naložilo izdajo preplačilne odločbe na podlagi 194. člena ZPIZ-2, pri čemer tudi ni pojasnilo učinka tožbe na razvezo na prenehanje izplačevanja vdovske pokojnine in o pravni podlagi prenehanja izplačevanja vdovske pokojnine. Očitek sodišča, da je toženec kršil določbo 183. člena ZPIZ-2, je zmoten. Pokojni je 21. 8. 2017 vložil tožbo na razvezo zakonske zveze in po njegovi smrti je Okrožno sodišče v Ljubljani s sodbo z dne 5. 3. 2020 ugotovilo, da je tožba na razvezo zakonske zveze zaradi nevzdržnosti utemeljena. Šteje se, da zakonska zveza ni obstajala v času smrti pokojnega. Ker je bila vložena tožba zakonca utemeljena, je potrebno odločbo o priznanju pravice do vdovske pokojnine odpraviti. Tožnica že ob smrti ni bila vdova, saj je zakonska zveza prenehala z vložitvijo tožbe. Pogoji za priznanje pravice do vdovske pokojnine morajo biti izpolnjeni ves čas njenega uživanja. Sodbe, na katere se sklicuje sodišče, ne obravnavajo problematike, ki je predmet te zadeve, in sicer kdaj preneha zakonska zveza v primerih, ko zakonec umre pred izdajo razvezne sodbe. Niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do vdovske pokojnine po določbi 53. in 54. člena ZPIZ-2. Tožnica je šest dni po smrti pokojnega vložila zahtevo za vdovsko pokojnino in zamolčala, da teče postopek zaradi razveze zakonske zveze. Gre za zlorabo pravic. Tožnica je kršila osnovne določbe civilnega prava in določbo 119. člena ZPIZ-2, ki nalaga udeležencem, da pravočasno sporočajo vse spremembe, ki vplivajo na pravice po tem zakonu. Dejanske okoliščine so nastale po izdaji odločbe o priznanju pravice, vendar so takšne narave, da imajo retroaktivni učinek. Sklicevanje sodišča, da mora toženec odločiti po določbi 194. člena ZPIZ-2, in da mora odločiti o ustavitvi izplačevanja prejemka, pri čemer se sodišče ne opredeli o učinku utemeljenosti tožbe na razvezo, ne predstavlja jasnega temelja za vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje. Ker odločitev sodišča ni pravilna, toženec tožnici ni dolžan povrniti stroškov postopka.

3.Zoper II. točko izreka sodbe se pritožuje tožnica. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter sodbo (v izpodbijanem delu) spremeni tako, da odločbi z dne 17. 1. 2024 in 15. 7. 2021 odpravi in odloči, da je tožnica upravičena do izplačevanja vdovske pokojnine od 28. 2. 2018 dalje oziroma, da pritožbi ugodi ter sodbo (v izpodbijanem delu) razveljavi ter vrne sodišču v novo odločanje. Navaja, da pravni interes za vložitev pritožbe izkazuje z dejstvom, da ji sodišče ni priznalo pravice do vdovske pokojnine, pač pa je sodišče toženca le usmerilo, da naj najprej izda odločbo o ustavitvi izplačevanja vdovske pokojnine, kasneje pa še odločbo, s katero bo ugotovil preplačilo in od tožnice zahteval že izplačano vdovsko pokojnino. Ni podanih razlogov, da se izda odločba o ustavitvi izplačevanja vdovske pokojnine, ker tožnica izpolnjuje vse pogoje za njeno dosmrtno izplačevanje. Izplačevanje vdovske pokojnine je zanjo predstavljalo temeljni dohodek. Poseženo je bilo v načelo varstva že pridobljenih pravic tožnice in v ustavno zagotovljeno pravico do socialne varnosti. Za več kot tri leta je nezakonito prikrajšana za izplačevanje vdovske pokojnine, čeprav izpolnjuje pogoje zanjo. Zakonska zveza med tožnico in njenim zakoncem ni bila nikoli razvezana, prenehala je v trenutku njegove smrti, tožnica pa še vedno uživa pravni status vdove. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 5. 3. 2020 le ugotovilo utemeljenost tožbenega zahtevka za razvezo zakonske zveze, kar ne pomeni razveze zakonske zveze. Sodni postopek za razvezo se je po smrti njenega zakonca nadaljeval kot premoženjskopravni, ne kot statusnopravni spor. Pravde, ki jih nadaljujejo dediči pokojnega tožnika zato, da bi dokazali utemeljenost razveze zakonske zveze, zakon dovoljuje samo zaradi premoženjskopravnih posledic na področju dedovanja. Sklicuje se na sodbo II Ips 336/2017. Sodba glede razveze zakonske zveze ne more vplivati na socialne pravice, kot je pravica do vdovske pokojnine. Tožnica iz previdnosti in podredno opozarja, da predstavlja pravni temelj za upravičenost do vdovske pokojnine zunajzakonska skupnost. Tožnica in njen zakonec sta v trenutku smrti živela skupaj in sta bila v dalj časa trajajoči skupnosti, pri čemer sta tudi oba bivala na istem naslovu in je pokojni tožnico preživljal, o čemer lahko pritožbeno sodišče tožnico zasliši. Izdano je bilo dovoljenje za prijavo začasnega prebivališča z dne 9. 10. 2017 in z dne 13. 11. 2017. V kolikor pokojni zakonec več ne bi živel skupaj s tožnico, ji ne bi podal dovoljenja za prebivanje na tem naslovu. Želja pokojnega zakonca je bila, da nadaljujeta skupno življenje na istem naslovu, vendar pa je nepričakovano umrl. Pokojni zakonec je vložil tožbo zgolj pod pritiskom njegovih otrok z ambicijo, da tožnica ne bi dedovala. V kolikor bi se tožničin zakonec imel namen razvezati, teh dovoljenj ne bi podpisal. Da sta tožnica in njen pokojni zakonec živela skupaj vse do trenutka njegove smrti, potrjuje tudi dopis Upravne enote A. z dne 13. 1. 2020. Iz slednjega izhaja, da je sosed B. B. izpovedal, da je večkrat videl tožnico, da se ta nahaja na naslovu C. Navedena priča je potrdila tudi, da sta bila tožnica in njen pokojni zakonec partnerja. Predlaga, da se opravi obravnavo in predlagano pričo zasliši. Pokojni zakonec ni nikoli omenjal ločitve, kar bo lahko izpovedala soseda D. D. Da sta tožnica in njen zakonec vse do smrti slednjega ves čas živela skupaj, dokazujejo v spis priložene fotografije tožnice in njenega zakonca. Sodišče se do teh navedb ni opredelilo, s čimer je poseglo v pravico do obrazložitve sodne odločbe. Tožnica izpostavlja, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo vse njene dokazne predloge kot nepotrebne in irelevantne. S tem ravnanjem je sodišče kršilo pravico do izjave v postopku. O vsem tem naj pritožbeno sodišče tožnico tudi zasliši. Priglaša stroške pritožbe.

4.Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5.Pritožbi sta utemeljeni.

6.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, navedenih v pritožbah. V skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

7.Sodišče prve stopnje ni zagrešilo v pritožbi toženca zatrjevane kršitve pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izpodbijano sodbo mogoče preizkusiti, ker vsebuje dejanske in pravne razloge za sprejeto odločitev.

8.Predmet sodne presoje je pravilnost in zakonitost dveh dokončnih odločb toženca. Toženec je z dokončno odločbo z dne 31. 1. 2024 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 13. 7. 2023, razveljavil odločbo z dne 27. 2. 2018 s katero je bila tožnica upravičena do vdovske pokojnine ter odločil, da tožnica nima pravice do vdovske pokojnine, in da ta odločba učinkuje od 1. 8. 2023 dalje. V nepravi obnovi postopka je bilo ugotovljeno, da je bilo z odločbo z dne 27. 2. 2018 kršeno materialno pravo in napačno ugotovljeno dejansko stanje, ker je pristojno sodišče razsodilo, da je tožba na razvezo zakonske zveze utemeljena in je bila zakonska zveza med tožnico in pokojnim zavarovancem razvezana že ob smrti zavarovanca.

8.Z drugo dokončno odločbo z dne 17. 1. 2024 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 15. 7. 2021 je bilo odločeno, da je tožnica od 1. 7. 2018 do 30. 6. 2021 zaradi ustavitve pravice do pokojnine neupravičeno prejela preveč izplačano vdovsko pokojnino in je nastalo preplačilo v znesku 16.605,98 EUR, ki ga je tožnica dolžna vrniti tožencu. Toženec je odločitev sprejel na podlagi sodbe pristojnega sodišča, da je tožba na razvezo zakonske zveze med tožnico in pokojnim zavarovancem utemeljena, kar pomeni, da tožnica ni upravičena do vdovske pokojnine.

9.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila tožnica na podlagi odločbe toženca z dne 27. 2. 2018 upravičena do vdovske pokojnine v znesku 387,56 EUR na mesec od 30. 1. 2018 dalje.1 V zahtevi za priznanje pravice do vdovske pokojnine tožnica ni navedla, da je pokojni zavarovanec, ki je umrl ... 2018, pred smrtjo vložil tožbo na razvezo zakonske zveze, ki sta jo s tožnico sklenila ... 2016. Po smrti pokojnega zavarovanca sta postopek razveze nadaljevala dediča pokojnika. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 5. 3. 2020 razsodilo, da je tožba na razvezo zakonske zveze med pokojnim zavarovancem in tožnico, utemeljena.

O nepravi obnovi postopka

10.Toženec je po uradni dolžnosti, na podlagi sodbe z dne 5. 3. 2020, izdal odločbo z dne 18. 6. 2021, da tožnica nima pravice do vdovske pokojnine, in da bo o ugotovitvi morebitnega preplačila in obveznosti povrnitve preplačil izdana posebna odločba. Z odločbo z dne 2. 12. 2021 je bilo pritožbi tožnice ugodeno, odločba z dne 18. 6. 2021 odpravljena in zadeva vrnjena upravnemu organu prve stopnje v ponovno odločanje. V ponovljenem upravnem postopku sta bili na podlagi 183. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) izdani izpodbijani odločbi z dne 13. 7. 2023 in 31. 1. 2024.

11.Sodišče prve stopnje je zaključilo, da pogoji za izdajo odločbe v postopku neprave obnove postopka po 183. členu ZPIZ-2 niso izpolnjeni ter odločbi z dne 13. 7. 2023 in 31. 1. 2024 odpravilo.

12.ZPIZ-2 v prvem odstavku 183. člena določa, da dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, lahko razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala. Takšna odločba se lahko izda v roku desetih let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta. Odločba učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi. Če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti, pa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe (drugi in tretji odstavek 183. člena ZPIZ-2).

13.Sporno je vprašanje, ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za t. i. nepravo obnovo postopka, kot jih določa 183. člen ZPIZ-2. Izredno pravno sredstvo (neprava obnova postopka) omogoča odpravo posledic napak pri odločanju o priznavanju pravic zaradi napačno uporabljenih podatkov. Toženec je ob izdaji odločbe o priznanju pravice do vdovske pokojnine z dne 27. 2. 2018 upošteval razpoložljive podatke. Naknadno je bil obveščen, da je pokojni zavarovanec pred smrtjo vložil tožbo na razvezo zakonske zveze. Po njegovi smrti sta postopek nadaljevala njegova dediča, sodišče pa je razsodilo, da je bila tožba na razvezo zakonske zveze utemeljena. Ko upravni organ sam ugotovi podatek, ki bi lahko vplival na drugačno odločitev ob izdaji odločbe o priznanju pravice, lahko o tej pravici ponovno odloči, kar mu omogoča določba 183. člena ZPIZ-2.

14.Po presoji pritožbenega sodišča dejansko stanje ob izdaji odločbe o pravici do vdovske pokojnine ni bilo ustrezno razčiščeno. Toženec ob odločanju ni razpolagal s podatkom, da je bila vložena tožba na razvezo zakonske zveze in je bil zato dolžan ugotoviti, ali je ta podatek takšen, da bi lahko vplival na priznanje pravice do vdovske pokojnine. Vprašanje, ali je ob smrti zavarovanca obstojala zakonska zveza med njim in tožnico, je predhodno vprašanje pri uveljavljanju pravice do vdovske pokojnine. Za predhodno vprašanje gre, kadar je neka pravica, obveznost oziroma pravno razmerje, sestavni del dejanskega stanja, od katerega je odvisna odločitev v upravni zadevi, odločanje o tem vprašanju pa je v pristojnosti sodišča ali kakšnega drugega organa, če o obstoju oziroma neobstoju takšne pravice, obveznosti oziroma pravnega razmerja, še ni bilo pravnomočno odločeno (147. člen Zakona o splošnem upravnem postopku).

15.Po določbi 65. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je veljal v času odločanja o razvezi zakonske zveze, sme vsak zakonec zahtevati razvezo zakonske zveze, če je zakonska zveza iz kateregakoli vzroka nevzdržna. Pojem nevzdržnosti v zakonu ni opredeljen in mu vsebino, s konkretnimi okoliščinami, napolni šele sodišče. Spor na razvezo zakonske zveze, ki ga je začel pokojni zavarovanec, se je iz statusnega spremenil v premoženjskopravnega, ko sta ga prevzela njegova dediča. Dediča tožnika sta nadaljevala spor, da bi dokazala utemeljenost razveze zakonske zveze, zaradi premoženjskopravnih posledic na področju dedovanja. Zakonska zveza je namreč prenehala že s smrtjo zakonca (63. člen ZZZDR), v tem sporu pa se ugotovi, ali je obstajala pravica za razvezo. Čeprav sodišče ni odločalo o razvezi, ampak o zahtevku dediča na ugotovitev utemeljenosti razvezne tožbe, je sodišče ugotavljalo podanost razlogov na strani pokojnega zakonca, zaradi katerih bi bila zakonska zveza zanj nevzdržna (II Ips 336/2017). Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 5. 3. 2020 ugotovilo, da so podani razlogi zaradi katerih bi bila zakonska zveza za pokojnega nevzdržna.

16.Za odločitev je torej bistvena ugotovitev, ali bi na novo sporočen podatek (tj. vložitve tožbe), ki je obstajal že v času vložene zahteve tožnice za vdovsko pokojnino, vendar pa ga toženec ni upošteval (ker zanj ni vedel), vplival na drugačno odločbo. Če bi podatek vplival, mora toženec postopati po določbi prvega odstavka 183. člena ZPIZ-2 in odločbo, s katero je bila tožnici že pravnomočno priznana pravica do vdovske pokojnine, razveljaviti ali spremeniti in ob izdaji upoštevati 183. člen ZPIZ-2. Ob upoštevanju navedenega bo moralo sodišče prve stopnje pogoje za pridobitev pravice do vdovske pokojnine določene v 53. in 54. členu ZPIZ-2 ponovno presoditi.

O vrnitvi preplačila vdovske pokojnine

17.Toženec je na podlagi določbe 194. člena ZPIZ-2 izdal odločbi z dne 17. 1. 2024 in 15. 7. 2021 in odločil o vračilu že izplačanih zneskov vdovskih pokojnin. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v izreku odločeno, da je do neupravičeno izplačane vdovske pokojnine prišlo zaradi ustavitve pravice do pokojnine, medtem ko je v obrazložitvi pojasnil, da je bilo s sodbo razsojeno, da je tožba na razvezo zakonske zveze utemeljena, in je zato zakonska zveza razvezana že ob smrti.

18.Izpodbijana sodba temelji na zaključku, da odločb z dne 17. 1. 2024 in 15. 7. 2024, s katerima je bilo odločeno o preplačilu, zaradi procesnih pomanjkljivosti ni mogoče preizkusiti in je podana kršitev iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

19.Socialni spor je spor polne jurisdikcije, v katerem se presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb. Izjemoma, ko so podani razlogi po 82. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), se izpodbijani upravni akt odpravi in zadeva vrne v ponovno upravno odločanje. Po prvi alineji prvega odstavka 82. člena ZDSS-1 lahko sodišče izpodbijani upravni akt odpravi in toženi stranki naloži izdajo nove odločbe, če dejansko stanje ni bilo pravilno ali popolno ugotovljeno, pod pogojem, da bi bilo ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami.

20.Toženec v pritožbi utemeljeno očita, da razlog, ki ga v sodbi navaja sodišče prve stopnje, tj. razlog procesne narave, ne predstavlja temelja za vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje po prvi alineji prvega odstavka 82. člena ZDSS-1. Prav tako v sodbi ni pojasnjeno, zakaj naj bi bilo ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem dolgotrajno in povezano z nesorazmernimi težavami, kar je dodatni pogoj za vrnitev zadeve upravnemu organu. Sodišče prve stopnje s tem, ko je zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje, določbe prvega odstavka 82. člena ZDSS-1 ni pravilno uporabilo in je podana kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost izpodbijane sodbe.

21.Izpodbijani odločbi se nanašata na vračilo že izplačane vdovske pokojnine, zato je neutemeljen pritožbeni očitek tožnice, da ji mora sodišče v tem postopku priznati pravico do vdovske pokojnine, in da izpolnjuje pogoje za njeno dosmrtno izplačevanje. Tožnici je vdovska pokojnina priznana z odločbo toženca z dne 27. 2. 2018, ta pa je predmet presoje v nepravi obnovi postopka.

Odločitev pritožbenega sodišča

22.Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje. Ocenilo je, da samo ne more dopolniti postopka in ugotavljati relevantnih okoliščin. Gre za obsežen sklop odločilnih dejstev, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka, ki jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo. V ponovljenem postopku bo potrebno izhajati iz predhodno navedenega pravnega izhodišča za nepravo obnovo postopka in ponovno presoditi pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb izdanih v postopku po 183. členu ZPIZ-2. Za sprejem pravilne odločitve bo moralo sodišče prve stopnje odločiti tudi o pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb o preplačilu vdovske pokojnine, o čemer sodišče prve stopnje še ni odločalo in se opredeliti do pritožbenih navedb tožnice o posegu v že realizirano pravico.

23.Namen pritožbenega postopka je preverjanje pravilnosti izpodbijanih odločitev. V nasprotnem primeru bi pritožbeno sodišče poseglo v pravico stranke do pritožbe in ji odvzelo pravico do instančnega sojenja. Z razveljavitvijo izpodbijane sodbe ter vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pa tudi ne bo kršena pravica strank do sojenja v razumnem roku.

24.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (prvi odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Vdovsko pokojnino je tožnica prejemala od 28. 2. 2018 do 30. 6. 2021.

2Vdovska pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada preživelemu zakonskemu partnerju po umrlem zavarovancu ali uživalcu pokojnine, ob izpolnjevanju določenih pogojev pa tudi razvezanemu zakoncu, partnerju v zunajzakonski skupnosti ali partnerju v registrirani istospolni partnerski skupnosti, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon (40. točka 7. člena ZPIZ-2).

3Pravice iz obveznega zavarovanja se uveljavljajo pri zavodu po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni določeno drugače (prvi odstavek 11. člena ZPIZ-2).

4Da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti in je podana kršitev iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

5Zato je pritožbeno sodišče ugodilo tudi pritožbi tožnice.