Jedro

Preden izda sklep o ustavitvi kazenskega postopka (če državni tožilec pred začetkom glavne obravnave umakne obtožnico), mora sodišče skladno z določilom prvega odstavka 293. člena ZKP obvestiti oškodovanca o pravici, da sme nadaljevati pregon zoper obdolženca.

Izrek

Pritožbi pooblaščenca oškodovancev A. A. in B. B. se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postpek.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega in drugega odstavka 293. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ustavilo kazenski postopek zoper obdolženega C. C. v smeri kaznivega dejanja poneverbe po prvem odstavku 209. člena KZ-1 (točka I izpodbijanega sklepa) in kaznivega dejanja oškodovanja tujih pravic po drugem odstavku 223. člena KZ-1 (točka II izpodbijanega sklepa). V nadaljevanju je po prvem odstavku 96. člena ZKP odločilo, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obdolženca proračun; po tretjem odstavku 105. člena ZKP pa je oškodovanca A. A. in B. B. s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.

2. Zoper sklep se pritožuje pooblaščenec oškodovancev zaradi bistvene kršitve določb postopka po členu 371/2 ZKP in predlaga, da se pritožbi ugodi, napadeni sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz podatkov spisa izhaja, da je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani zoper obdolženega dne 22. 2. 2016 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložilo obtožni predlog v smeri uvodoma navedenih kaznivih dejanj. Na predobravnavnem naroku dne 5. 9. 2016 je obdolženec pooblaščencu oškodovancev izročil znesek v višini 4.000 EUR, kar predstavlja polovico glavnice, zatem pred na glavno obravnavo dne 24. 10. 2016 pooblaščencu izročil še preostali znesek dolga v višini glavnice in sicer še 4.000 EUR. Glede na navedeno je državna tožilka izjavila, da bo zadevo odstopila v poravnavanje, saj sta s tem soglašala tako obdolženec kot pooblaščenec oškodovancev in sicer sta bila oba zainteresirana za takšen način rešitve razmerij med obdolžencem in oškodovancema. Državna tožilka je zato predlagala prekinitev obravnave za šest mesecev. Sodišče je sprejelo sklep, da se glavna obravnava ne opravi in da se po prvem odstavku 443.a člena ZKP prekine za 6 mesecev in sicer zaradi napovedi tožilke, da bo zadevo odstopila v poravnavanje (161.a člen ZKP). Dne 30. 5. 2017 je Okrajno sodišče v Ljubljani s strani Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani dobilo dopis, v katerem okrajna državna tožilka D. D. navaja, da na podlagi prve točke 357. člena ZKP umika obtožni predlog Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani zoper obdolženega zaradi kaznivih dejanj po prvem odstavku 209. člena KZ-1 in po drugem odstavku 223. člena KZ-1. Zatem je sodišče prve stopnje sprejelo izpodbijani sklep in kot ugotavlja pritožbeno sodišče glede na obrazloženo predhodno postopanje očitno sklepalo, da je bil postopek poravnavanja med obdolžencem in oškodovancema uspešen, zaradi česar oškodovancev ni pozivalo na možnost nadaljevanja kazenskega pregona, pač pa je potem, ko je dobilo pisno izjavo tožilke, da umika obtožni predlog zoper obdolženega, kazenski postopek ustavilo.

5. Takšno odločitev upravičeno izpodbija pooblaščenec oškodovancev, ki navaja, da je sicer bila predmetna zadeva v skladu z določbo 161a člena ZKP odstopljena v postopek poravnavanja, vendar pa poravnava med obdolžencem in oškodovancema ni bila dosežna.

6. Za potrebe preizkusa teh pritožbenih navedb je pritožbeno sodišče skladno z določbo tretjega odstavka 377. člena ZKP Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani zaprosilo za zapisnik o postopku poravnavanja med obdolžencem in oškodovancema. Državno tožilstvo je pritožbenemu sodišču dne 15. 11. 2017 posredovalo fotokopijo zapisnika o postopku poravnavanja, iz katerega dejansko izhaja, da med oškodovancema in obdolženim v postopku poravnave sporazum ni bil dosežen.

7. Glede na navedeno bi moralo sodišče prve stopnje predno je izdalo sklep o ustavitvi kazenskega postopka zoper obdolženega skladno z določilom prvega odstavka 293. člena ZKP obvestiti oškodovanca o njuni pravici nadaljevati kazenski pregon zoper obdolženega. Pritrditi je zato potrebo pooblaščencu oškodovancev, da je sodišče prve stopnje s tem, ko oškodovancev ni obvestilo o možnosti nadaljevanja kazenskega pregona zoper obdolženega, kršilo določbo prvega odstavka 293. člena ZKP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

8. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi pooblaščenca oškodovancev ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, pri čemer še pripominja, da pooblaščenec v pritožbi navaja, da oškodovanca vztrajata pri nadaljevanju kazenskega pregona zoper obdolženega.