Jedro

Vknjižba lastninske pravice tožene stranke je iz materialnopravnega razloga neveljavna. Ker je bila z njo tožeča stranka oškodovana v svoji pravici, so izpolnjeni pogoji izbrisne tožbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je vknjižba lastninske pravice v korist Republike Slovenije na nepremičninah, ki so vpisane v zemljiško knjigo pod vl. št. 182 k.o. ... in pri parcelah št. ..., ki so vpisane pod vl. št. 42 k.o. ..., neveljavna. Odredilo je, da se pri teh nepremičninah vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožene stranke zavrnilo in v tem delu potrdilo sodbo prve stopnje. Soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je bila zaradi pripojitve Posestva kmetijske šole ... (ki je bilo imetnik pravice uporabe na spornih nepremičninah) k pravnemu predniku tožeče stranke, na tega (na Kmetijsko zadrugo ...) prenešena tudi pravice uporabe. Dne 1.4.1991 te nepremičnine zato niso bile v upravljanju Šole ... in tako tudi niso mogle postati lastnina tožene stranke.

Zoper to sodbo je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se je pravni prednik sedanje kmetijske in gospodinjske šole Š. 25.12.1961 res prisilno pripojil h Kmetijski zadrugi ..., vendar je obdržal del svojega dotedanjega premoženja (kar potrjuje izvleček zapisnika izredne seje zadružnega sveta te kmetijske zadruge z dne 12.12.1961). Sporne nepremičnine, ki jih je uporabljala šola, tako niso mogle biti predmet delitve premoženja po sporazumu o medsebojnih pravicah in obveznostih med TOZD z dne 4.5.1989 in 22.12.1989, saj KZ ... dne 31.12.1961 s tem premoženjem ni razpolagala. Kombinat je imel ob koncu leta 1988 in ob koncu leta 1989 v svojih sredstvih navedene le objekte na P. in na Po., ne pa tudi v Š. Zato je zmotna ugotovitev, da je tožeča stranka sporne nepremičnine vodila v poslovnih knjigah kot svoja osnovna sredstva. Sicer pa tožeča stranka tudi ni dokazala pridobitnega načina v skladu z Zakonom o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 6/80 in nasl.). Sporne nepremičnine je imela ves čas v uporabi šola, kar potrjujejo tudi dovoljenja, ki jih je moral pridobiti pravni prednik tožeče stranke, da je lahko izvedel gradbena dela. Temeljno sodišče ... pa predlog za ugotovitev porabe zemljišč ni zavrnilo iz formalnih razlogov, pač pa, ker predlagatelj postopka ni izkazal dejanske uporabe kot pogoja za pridobitev pravice uporabe. Res je, da kmetijska zakonodaja ne opredeljuje pojma kmetija, vendar je nesporno, da se pod tem pojmom razume celota kmetijskih zemljišč, zgradb in naprav, ki rabijo za kmetijsko predelavo. Drugačen sklep o dejanskem upravljavcu tudi ne daje zahtevek za denacionalizacijo, ki bi ga bilo treba zavreči, saj šola kot javni zavod ne more biti denacionalizacijski upravičenec. Tožeči stranki in njenim pravnim prednikom je bilo vse skozi jasno, da sporne nepremičnine pripadajo šoli, ki jih nujno potrebuje za izvajanje svoje dejavnosti. Zato je napačen sklep, da ta dne 1.4.1991 ni bila upravljalec spornih nepremičnin in da tožena stranka ni imela podlage za vpis lastninske pravice. Tožeča stranka tega premoženja ni imela v svoji otvoritveni bilanci ob začetku lastninjenja v letu 1996. Iz odločbe Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo z dne 6.9.1996 jasno izhaja, da so bile nepremičnine, ki so vpisane pod vl. št. 42, 43 in 44 k.o. ..., izločene iz premoženja podjetja, ker so last Republike Slovenije, nepremičnine, ki so vpisane pod vl. št. 182 k.o. ... pa v programu niso bile zajete in očitno niso bile predmet lastninjenja.

Tožeča stranka je odgovorila na revizijo, pri čemer zavrača revizijske navedbe in predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo zavrne.

Revizija ni utemeljena.

Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku - Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP), so brez pomena revizijske navedbe, ki gredo v tej smeri. Z revizijskimi trditvami, da je pravni prednik sedanje Kmetijske šole ... ob pripojitvi h Kmetijski zadrugi ... "obdržal del svojega dotedanjega premoženja, kar potrjuje izvleček zapisnika izredne seje zadružnega sveta te kmetijske zadruge z dne 12.12.1961", da "šola v nasprotnem primeru ne bi mogla opravljati svoje osnovne dejavnosti", ter "da v primeru brezpogojnega prenosa premoženja ob pripojitvi na podlagi prisilnih predpisov v sklep ne bi bila vnesena posebna določila, v kolikor ne bi bila tudi volja na strani Kmetijske zadruge ..., da Kmetijska šola ..., ki se je dne 11.12.1961 izločila iz šolskega posestva, del premoženja obdrži", se zato revizijsko sodišče ni ukvarjalo. Prav tako ne s trditvami, da "sporne nepremičnine, ki jih je uporabljala šola, niso mogle biti predmet delitve premoženja po sporazumu o medsebojnih pravicah in obveznostih med TOZD z dne 4.5. ter 22.12.1989, saj KZ ... na dan 31.12.1961 s tem premoženjem ni razpolagala".

Za odločitev o izbrisni tožbi so v konkretnem primeru odločilna naslednja dejstva: - pri spornih nepremičninah je bila vknjižena pravica uporabe na Posestvo Kmetijske šole ...; - ta obrat se je dne 1.1.1962 izločil in pripojil h Kmetijski zadrugi ... - zadruga je s tem prevzela vse pravice in obveznosti pripojenega posestva kot obrata (ki je z dnem pripojitve prenehal); - takrat je Kmetijska zadruga ... spremenila ime v Kmetijski kombinat ...; - Kmetijski kombinat ... se je leta 1975 konstituiral v organizacijo združenega dela s temeljnimi organizacijami, med katerimi je bila tudi TOZD Lastna kmetijska proizvodnja ... ki je sporne nepremičnine prevzela kot svoje osnovno sredstvo; - ta pravni subjekt je sporne nepremičnine, ki so imel od leta 1984 dalje status stavbnega zemljišča, tudi dejansko uporabljal; - TOZD lastna kmetijska proizvodnja ... se je preoblikovala v Družbeno kmetijsko podjetje ... p.o. Revizijsko sodišče sprejema pravno stališče sodišč prve in druge stopnje, da je vknjižba lastninske pravice tožene stranke iz materialnopravnega razloga neveljavna. S pripojitvijo Posestva Kmetijske šole ... h Kmetijski zadrugi ... je pripojeno podjetje prenehalo, pravice in obveznosti pripojenega podjetja pa so se prenesle na kmetijsko zadrugo (gl. 2. točko Splošnih določb Odloka o pogojih in postopku za pripojitev kmetijskih podjetij in obratov h kmetijskim zadrugam - Ur. l. FLRJ, št. 24/60). Na spornih nepremičninah je tako pridobila pravico uporabe pravna prednica tožeče stranke. Bile so njena osnovna sredstva(1) in v njeni dejanski uporabi. Ko je Kmetijska zadruga ... spremenila firmo v Kmetijski kombinat ... in se je ta leta 1975 konstituiral v organizacijo združenega dela s temeljnimi organizacijami, so v okviru uveljavljanja pravice dela z družbenimi sredstvi sporne nepremičnine kot družbena sredstva uporabljali, upravljali in z njimi razpolagali delavci TOZD Lastna kmetijska proizvodnja ... Ta pravni subjekt je imel zato tudi pravico uporabe na teh nepremičninah. Tako je bilo pravno stanje ob preoblikovanju v družbeno kmetijsko podjetje ... p.o..

Ko je tako, sporne nepremičnine niso bile v upravljanju Kmetijske šole ... in zato po 65. členu Zakona o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/91) tudi niso postale lastnina ustanovitelja te organizacije (tožene stranke).

Ker je tako materialno pravo pravilno uporabljeno (z vknjižbo lastninske pravice na toženo stranko je bila tožeča stranka oškodovana v svoji pravici - prim. 101. člen Zakona o zemljiški knjigi - Ur. l. RS. št. 33/95), je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo.

Odgovor na revizijo ni prispeval k boljši razjasnitvi zadeve. Zato tožeča stranka sama krije stroške, ki so ji s tem nastali (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP).

Op. št. (1): Po Zakonu o združenem delu (Ur. l. SFRJ, št. 53/76 in nasl. - ZZD) so osnovna sredstva stvari, ki jih sestavljajo sredstva za delo in poslovanje, katerih uporabna doba je daljša od enega leta in katerih vrednost se deloma prenaša na proizvode združenega dela in nadomešča iz ustvarjenih prihodkov v obliki amortizacije. Med osnovna sredstva so zato spadala tudi zemljišča (gl. J. Šinkovec v Komentarju Zakona o združenem delu, ČGP Delo - TOZD Gospodarski Vestnik, Ljubljana, 1984, str. 454).