Jedro

Trditveno in dokazno breme izpolnjevanja pogojev za dovolitev revizije je na revidentu.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper pravnomočno sodbo prvostopenjskega sodišča je tožeča stranka po odvetniku dne 12.6.2008 vložila revizijo.

Revizija ni dovoljena.

Sodišče prve stopnje je tožbo zavrnilo z obrazložitvijo, da se ne strinja z navedbami tožnika, da iz odločbe ni mogoče ugotoviti, na kakšen način je davčni organ izračunal zneske zamudnih obresti in datum začetka teka obresti, zaradi česar odločbe ni mogoče preizkusiti. Nadalje je sodišče ugotovilo, da odločitve ustavnega sodišča ne morejo posegati v pravnomočne zadeve. Prav tako je sodišče odločilo tudi, da je bila višina obveznosti odmerjena z odmerno odločbo, na kateri temelji tudi odločba o obročnem plačilu davčne obveznosti, ki je predmet tega upravnega spora.

Po 2. odstavku 83. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po presoji vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. O ustavnosti tega stališča se je izreklo tudi Ustavno sodišče RS, ki je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3.6.2008, ugotovilo, da je takšna razlaga skladna z zagotavljanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih zagotavlja Ustava RS. Ker tožeča stranka v reviziji ni niti neposredno niti opisno navedla, kateri pogoj za dovolitev revizije iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bil v tem primeru izpolnjen, revizije ni mogoče dovoliti.

Ker tožeča stranka ni uspela dokazati, da izpolnjuje katerega izmed pogojev za dovolitev revizije po 2. odstavku 83. člena ZUS-1, je vrhovno sodišče njeno revizijo zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1. Pooblaščenec tožeče stranke reviziji ni priložil novega pooblastila za zastopanje v smislu 2. odstavka 95. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007-UPB3), ki se na podlagi 1. odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena. Ker razlogov, zaradi katerih obravnavana revizija po 2. odstavku 83. člena ZUS-1 ni dovoljena, ni mogoče odpraviti in je bilo treba revizijo iz tega razloga kot nedovoljeno zavreči, vrhovno sodišče pooblaščenca ni posebej pozivalo k dopolnitvi revizije z novim pooblastilom.