Prvostopenjsko sodišče je napačno uporabilo določila prvega odstavka 41. člena in drugega odstavka 44. člena ZPP, ko je štelo, da vsak od tožbenih zahtevkov, ki se nanaša na odpravo odločb, sprejetih v istem disciplinskem postopku, temelji na povsem drugi pravni in dejanski podlagi, da zato ni mogoče pri določitvi vrednosti spornega predmeta upoštevati njihovega seštevka in da zato za nobenega od vtoževanih (petih) zahtevkov, ki ne presegajo vrednosti 20.000 EUR, ni podana pristojnost okrožnega sodišča.
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v II. in III. točki izreka.
1.Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se zavrne ugovor tožene stranke glede vrednosti spornega predmeta (tč. I izreka sklepa). Hkrati je ugodilo njenemu ugovoru stvarne nepristojnosti Okrožnega sodišča v Kranju (tč. II izreka sklepa) in da se bo zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopila v reševanje Okrajnemu sodišču v Kranju kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču (tč. III izreka sklepa).
2.Tožeča stranka je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. Meni, da je napačna razlaga sodišča prve stopnje, da naj bi vsaka od odločitev toženkinih organov temeljila na različnih dejanskih podlagah. Podlaga za vse zahtevke so toženkine obtožbe, da je tožnik ravnal v nasprotju s pravili lovske družine. Toženka je reagirala na način, da je tožnika v disciplinskem postopku izključila iz članstva. Zgolj dejstvo, da je v disciplinskem postopku odločala na dveh stopnjah, ne pomeni, da gre za različno podlago. Dejansko podlago za vse tri odločitve toženke predstavlja navedeno tožnikovo ravnanje, ki je bilo predmet disciplinskega postopka. Napačen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da naj bi vsako od treh odločitev sprejel drug organ. Odločitev, ki jih tožnik izpodbija v drugem in tretjem zahtevku, je sprejel isti organ, t. j. izredni občni zbor toženke, na isti seji dne 21. 7. 2025. Prav tako je izpolnjen pravni standard iste pravne podlage. Vse tri odločitve disciplinskih organov toženke so posledica istega ravnanja tožnika, šlo je za odločitev toženke v enem in istem disciplinskem postopku, glede istega dejanja. Tako je izpolnjen pravni standard iste dejanske in pravne podlage. Drugačna odločitev je materialno pravno napačna, z njo pa je bilo kršeno tudi pravilo 41. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
3.Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.
4.Pritožba je utemeljena.
5.Tožba v obravnavani zadevi temelji na določbi 14. člena Zakona o društvih (ZDru-1), ki v prvem odstavku določa, da ima vsak član društva pravico v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom društva. Tožnik zahteva odpravo odločbe disciplinske komisije toženke (društva), s katero je bil spoznan za krivega kršitve pravil društva, hkrati pa mu je bil izrečen disciplinski ukrep (opomin pred izključitvijo), odpravo odločb drugostopenjskega organa - izrednega občnega zbora toženke, ki je odločal o njegovi pritožbi in pritožbi upravnega odbora toženke zoper odločitev disciplinske komisije, s katero je omenjeni organ njegovo pritožbo zavrgel, pritožbi upravnega odbora pa ugodil in spremenil odločbo prvostopenjskega organa tako, da se tožniku izreče disciplinski ukrep izključitve iz članstva toženke. Zahteval je ponoven sprejem v članstvo toženke. Hkrati je zahteval še plačilo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve osebnostne pravice do združevanja.
6.Tožnik je svojo tožbeno pravico uresničil s takšnim oblikovanjem tožbe, da je zahteval odpravo vsake od omenjenih treh odločb in ponoven sprejem v članstvo v posebnih točkah tožbenega izreka in pri vsaki določil vrednost spornega predmeta - po 10.000 EUR pri zahtevkih za odpravo odločb in 15.000 EUR pri zahtevku za ponoven sprejem v članstvo (tožbeni zahtevki v točkah 1. do 4.). Določil je tudi skupno vrednost spora, in sicer skupaj z denarnim odškodninskim zahtevkom v višini 5.000 EUR (točka 5) v znesku 50.000 EUR. Tožbeni zahtevki v točkah od 1. do 4. so nedenarni. Ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. V primerih očitno previsoke ali prenizke vrednosti obstaja korekturna dolžnost sodišča (tretji odstavek 44. člena ZPP). V obravnavanem primeru je toženka z ugovorom spodbudila prvostopenjsko sodišče, da jo izvrši, vendar je sodišče njen ugovor s sklepom, ki ni predmet pritožbenega izpodbijanja, zavrnilo.
7.Ne glede na takšno oblikovanje tožbenega zahtevka je predmet tožbe in sodne presoje jasen in ga je mogoče razdeliti na dva sklopa. Prvi (tožbeni zahtevki od 1. do 4. točke) se nanaša na presojo, ali je bilo upravičenje društva (toženke) disciplinsko sankcionirati svojega člana (tožnika), ki naj bi s svojimi ravnanji kršil avtonomna pravila društva, ki so se jim člani z vstopom v društvo prostovoljno podvrgli, utemeljeno in uresničeno v pravilnem in zakonitem postopku. Drugi (tožbeni zahtevek po točko 5. točka) pa se nanaša na presojo obstoja predpostavk zatrjevane odškodninske obveznosti toženke. Zahtevki, ki se nanašajo na prvi sklop in na (en) disciplinski postopek torej temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi.
8.Pritrditi je zato treba pritožbenemu očitku tožnika, da je prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo določila prvega odstavka 41. člena in drugega odstavka 44. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ko je štelo, da vsak od tožbenih zahtevkov, ki se nanaša na odpravo odločb, sprejetih v istem disciplinskem postopku, temelji na povsem drugi pravni in dejanski podlagi, da zato ni mogoče pri določitvi vrednosti spornega predmeta upoštevati njihovega seštevka in da zato za nobenega od vtoževanih (petih) zahtevkov, ki ne presegajo vrednosti 20.000 EUR, ni podana pristojnost okrožnega sodišča. Na podlagi 3. točke 365. člena ZPP je bilo zato treba pritožbi ugoditi in razveljaviti sklep sodišča o nepristojnosti okrožnega sodišča in odstopu zadeve v reševanje okrajnemu sodišču.
9.O zahtevi za povrnitev stroškov odloča sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim (četrti odstavek 163. člena ZPP), zato se odločitev o stroških tega pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.
-------------------------------
1Na podlagi tretjega odstavka 44. člena ZPP zoper tak sklep tudi ni posebne pritožbe.