Jedro

Za upravni spor mora biti izpolnjena procesna predpostavka, da je bilo z upravnim aktom vsebinsko odločeno o zahtevku tožnika. V obravnavani zadevi pa je bil prvostopenjski akt – delna odločba prvostopenjskega organa v celoti odpravljena z odločbo drugostopenjskega organa ter o zahtevku tožnice odločeno s 3. točko izreka drugostopenjske odločbe. V zadevi torej v okviru izpodbijanja odločbe, ker tožnica izpodbija 4. in 6. točko prvostopenjske odločbe, ni izpolnjena procesna predpostavka, da je bilo z izpodbijano odločbo vsebinsko odločeno o zahtevku tožnice.

Izrek

Tožba se zavrže. Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z delno odločbo v izpodbijani 4. točki zahtevek za vračilo male hidroelektrarne v naravi, stoječe na parc. št. 318 k.o. ..., zavrnil ter v 6. izpodbijani točki zahtevek za vračilo višje odškodnine za del parcele št. 317/6 v izmeri 68 m2, ki predstavlja cesto, tudi zavrnil. Drugostopni organ je na pritožbo Slovenske odškodninske družbe in tožeče stranke z odločbo 455-38/2004-50-P/DG z dne 10. 4. 2012 s 1. točko izreka ugodil pritožbi Slovenske odškodninske družbe; v 2. točki izreka delno odločbo Upravne enote Radovljica št. 301-368 z dne 5. 1. 2011 v celoti odpravil; v 3. točki izreka zahtevek tožnice za denacionalizacijo podjetja A. d.z.o.z., ..., v preostanku nevrnjenega dela premoženja, v celoti zavrnil; v 4. točki izreka pritožbo A.A. zavrnil. Tožnica je dne 29. 5. 2012 vložila tožbo zoper odločbo po ZDen št. D-301-5/1992 (nerešeni del). Po pozivu na dopolnitev pa je specificirala svoj tožbeni zahtevek in navedla, da s tožbo izpodbija 4. in 6. točko prvostopne delne odločbe Upravne enote Radovljica, št. 301-5/92-368 z dne 5. 1. 2011. V tožbi na dopolnitev je tudi navedla, da je skupaj s tožbo z dne 29. 5. 2012 vložila predlog za izdajo začasne odredbe.

Sodišče je tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo iz naslednjih razlogov: Upravni spor se sme sprožiti zoper dokončni upravni akt, ki je bil izdan na prvi ali drugi stopnji v postopku izdaje upravnega akta, odvisno od tega, kateri organ je vsebinsko odločil o zahtevku stranke, po tem, ko zoper ta akt ni več mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja – 2. in 3. odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Za upravni spor mora biti torej izpolnjena procesna predpostavka, da je bilo z upravnim aktom vsebinsko odločeno o zahtevku tožnika. V obravnavani zadevi pa je bil prvostopni akt – delna odločba Upravne enote Radovljica, št. 301-5/92-368 z dne 5. 1. 2011 v celoti odpravljena z odločbo drugostopnega organa št. 455-38/2004-50-P/DG z dne 10. 4. 2012 (2. točka izreka) ter o zahtevku tožnice odločeno s 3. točko izreka drugostopne odločbe. Glede na navedeno torej v zadevi, v okviru izpodbijanja odločbe, ker tožnica izpodbija 4. in 6. točko prvostopne odločbe, ni izpolnjena procesna predpostavka, da je bilo z izpodbijano odločbo vsebinsko odločeno o zahtevku tožnice. Namreč, kot že zgoraj rečeno, je upravni akt upravna odločba ali drug javno upravni akt, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. V obravnavanem primeru je to drugostopni akt, s katerim je bilo odločeno o zahtevku tožeče stranke po odpravi prvostopne odločbe.

Prvostopna odločba Upravne enote Radovljica, zoper katero je tožnica vložila tožbo, s katero izpodbija 4. in 6. točko njenega izreka, torej ne more biti podvržena sodni kontroli v upravnem sporu. Ker izpodbijana odločba ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je moralo sodišče na podlagi 4. točke 36. člena ZUS-1 tožbo zavreči, posledično pa je zavrglo tudi predlog za izdajo začasne odredbe, ki je vezan na postopek s tožbo.