Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je sklep, v katerem je tožnika pozvalo, da v roku 8 dni od vročitve sklepa imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in tožbo popravi tako, da bo vsebovala podatke iz 105. člena in 180. člena ZPP, vključno s postavljenim zahtevkom, ter jo popravljeno z morebitnimi prilogami v dveh izvodih dostavi sodišču, vročalo na naslovu v tujini (v BIH), čeprav je tožnik že v tožbi navedel naslov v Republiki Sloveniji, kjer ima tudi dovoljenje za stalno bivanje z veljavnostjo do 29. 7. 2023. Sodišče prve stopnje je v sklepu sicer navedlo, da vročanje sodnih pošiljk na naslov v Republiki Sloveniji ne bo mogoče, ker je po vložitvi tožbe tožnik odšel v tujino, vendar v tožbi ni navedeno, da bo tožnik po vložitvi tožbe odšel v tujino in tam dejansko živel. Sodišče bi sklep lahko vročalo na naslov v tujini le ob predpostavki, da je tožnik tam dejansko prebival. Ker to ni bilo nedvomno ugotovljeno in ker niti ni poskušalo vročiti pisanja na naslovu v Republiki Sloveniji, ni sprejemljivo ravnanje sodišča, ki je sklep vročalo le v BIH. Poleg tega iz povratnice izhaja, da je bil sklep vročen tožnikovi ženi, ne pa osebno tožniku. Zato je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je citirani sklep isti dan prejel tudi tožnik in da je od tedaj tekel 8-dnevni rok za popravo tožbe in je posledično zmotno zavrglo tožbo, ker naj bi tožnik popravljen izvod na sodišče vložil po poteku roka za popravo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožnika, ki je zahteval: - da se ugotovi nezakonitost prenehanja pogodbe o zaposlitvi z dne 13. 1. 2014 (točka 1 zahtevka), - da se ugotovi, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki traja do izdaje prvostopenjske sodbe (točka 2 zahtevka), - da je tožena stranka dolžna tožniku za čas od 13. 1. 2015 do dneva izdaje prvostopenjske sodbe obračunati mesečne zneske bruto plač in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati zapadle neto zneske plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega mesečnega neto zneska, tj. od 11. dne v mesecu, do plačila (točka 3 zahtevka), iz naslova neizplačanih nadur v letih 2013 in 2014 obračunati bruto znesek 2.797,20 EUR, od tega zneska odvesti dajatve in mu izplačati razliko (točka 4 zahtevka) in da mu je dolžna izplačati denarno povračilo v višini šestih bruto plač oziroma v znesku 7.222,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti mesečnega prejemka do plačila (točka 5 zahtevka) ter - da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila (točka 6 zahtevka).
2. Zoper navedeni sklep je vložil pritožbo tožnik zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Pritožba navaja, da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, ali je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo, ker tožnik ni pravočasno imenoval pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, ali zaradi nepravočasne poprave tožbe v skladu z navodili sodišča. Tožniku ni jasno, kako je sodišče iz tožbenih navedb razbralo, da naj bi po vložitvi tožbe odšel v tujino. Iz tožbe izhaja, da ima tožnik dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji od 29. 7. 2013 dalje, naveden pa je tudi naslov bivališča v Republiki Sloveniji. Sodišče zato ni pravilno ugotovilo dejstva, ali se tožnik v resnici nahaja v tujini in ali je možno vročanje sodnih pisanj v Republiki Sloveniji. Poleg tega sodišče ni imelo pravne podlage, da je imenovanje pooblaščenca za sprejemanje pisanj zahtevalo neposredno od tožnika, temveč bi moralo najprej imenovati začasnega zastopnika, ki bi nato vzpostavil stik s tožnikom. Tožnik opozarja, da mu sklep z dne 2. 3. 2015, s katerim mu je sodišče naložilo imenovanje pooblaščenca za sprejemanje pisanj in popravo tožbe, ni bil pravilno vročen. Sodišče je namreč sklep vročalo na naslov začasnega prebivališča v Bosni in Hercegovini (BIH), pri čemer ni ravnalo v skladu s pravili postopka o osebnem vročanju, saj bilo pisanje izročeno tožnikovi sorodnici, ki je podpisala povratnico. S takšnim nezakonitim postopanjem je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku. Čeprav je sodišče s sklepom z dne 2. 3. 2015 tožniku naložilo odpravo pomanjkljivosti tožbe le v delu zahtevka za izplačilo plač od dneva nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi do dneva odločitve sodišča prve stopnje, je nato zavrglo tožbo v celoti. Tožnik meni, da bi z izjemo zahtevka za izplačilo nadomestila plač za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja sodišče o drugih postavljenih zahtevkih moralo odločiti po vsebini.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, po uradni dolžnosti pa je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da niso izpolnjene procesne predpostavke za zavrženje tožbe.
5. Tožnik je v tožbi z dne 12. 2. 2015 navedel dva naslova, ki sta bila označena kot tožnikovi prebivališči, in sicer: A. cesta 42, B. in C. b.b., D., BIH. Sodišče prve stopnje je sklep z dne 2. 3. 2015, v katerem je tožnika pozvalo, da v roku 8 dni od vročitve sklepa imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in tožbo popravi tako, da bo vsebovala podatke iz 105. člena in 180. člena Zakona o pravdnem postopku, vključno s postavljenim zahtevkom, ter jo popravljeno z morebitnimi prilogami v dveh izvodih dostavi sodišču, vročalo na naslov v tujini: C. b.b., D., BIH.
6. Pritožba utemeljeno nasprotuje ravnanju sodišča prve stopnje, ki je citirani sklep vročalo na naslovu v tujini, čeprav je tožnik že v tožbi navedel naslov v Republiki Sloveniji, kjer ima tudi dovoljenje za stalno bivanje z veljavnostjo do 29. 7. 2023. Sodišče prve stopnje je v sklepu z dne 2. 3. 2015 sicer navedlo, da vročanje sodnih pošiljk na naslov v Republiki Sloveniji ne bo mogoče, ker je po vložitvi tožbe tožnik odšel v tujino, vendar v tožbi ni navedeno, da bo tožnik po vložitvi tožbe odšel v tujino in tam dejansko živel. Sodišče bi namreč sklep z dne 2. 3. 2015 lahko vročalo na naslov v tujini le ob predpostavki, da je tožnik tam dejansko prebival. Ker to ni bilo nedvomno ugotovljeno in ker niti ni poskušalo vročiti pisanja na naslovu v Republiki Sloveniji, ni sprejemljivo ravnanje sodišča, ki je sklep z dne 2. 3. 2015 vročalo le v BIH. Poleg tega iz povratnice izhaja, da je bil citirani sklep dne 7. 3. 2015 vročen tožnikovi ženi, ne pa osebno tožniku. Zato je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je citirani sklep isti dan prejel tudi tožnik in da je od tedaj tekel 8-dnevni rok za popravo tožbe.
7. Prav tako nesprejemljivo je ravnanje sodišča, ki je v sklepu z dne 2. 3. 2015 tožniku določilo 8-dnevni rok za popravo tožbe in postavitev pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Skladno s prvim odstavkom 110. člena ZPP določi sodišče dolžino sodnega roka glede na okoliščine primera. V primeru čezmejnega vročanja je 8-dnevni rok za imenovanje pooblaščenca za vročitev sodnih pisanj in dopolnitev oziroma popravo tožbe, izrazito prekratek in tako kot opustitev pravilnega vročanja tožniku omejuje njegovo pravico do izjavljanja v postopku. Iz navedenih razlogov je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo tožnik izrecno uveljavlja v pritožbi.
8. Pritožba tudi utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni ravnalo v skladu z določbo drugega odstavka 146. člena ZPP. Ta določba nalaga sodišču, da imenuje na stroške tožeče stranke začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, ter po njem naloži tožeči stranki, da v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Poleg tega, da je pogoj za postavitev pooblaščenca za sprejemanje pisanje glede na določbo prvega odstavka tudi nedvomna ugotovitev sodišča, da tožnik živi v tujini, pa določbe 146. člena ZPP v nobenem primeru ne izključujejo pravilnosti neposredne vročitve sodnega pisanja tožniku. Namen zakonskih določb o pooblaščencu za sprejem pisanj je namreč v preprečevanju zavlačevanja pravde in ne v spremembi procesnega položaja tožnika glede vročanja (takšno stališče je pri vročanju pisanj tožencu Vrhovno sodišče RS zavzelo v podobni zadevi opr. št. II Ips 430/2006 z dne 15. 2. 2007).
9. Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi tožnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
10. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče ob upoštevanju, da ima tožnik pooblaščenca v Republiki Sloveniji in da je tožnik sodišču poslal popravljeno tožbo z dodatnimi izvodi listin, tožbeni zahtevek obravnavati po vsebini oziroma po izvedbi dokaznega postopka odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka.