Jedro

Ker opis ravnanja, ki se očita obsojencem, ne predstavlja niti propagande niti agitacije, še manj pa pozivanja k nasilnemu zrušenju obstoječe državne ureditve, ni podano kaznivo dejanje po 1. odstavku 9. člena ZKLD.

Izrek

Zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se ugodi in se sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 13.10.1948, v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča LRS v Ljubljani z dne 8.12.1948, spremeni tako, da se obsojeni V.K., P.T., I.J. in J.Š. po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprostijo obtožbe

1. K.V., T.P. in J.I. da so že od leta 1947 dalje zlasti v prvem poletju leta 1948 v L. vršili v svoji okolici propagando in agitacijo, ki obsegata poziv na nasilno porušenje obstoječe državne ureditve, s tem, da je a/ K.V. širil vesti o bodočem izbruhu vojne, da bo nastopila sprememba oblasti in da bo naša država kmalu rešena komunizma, da bodo našo državo kmalu zasedli angloamerikanci, b/ obtoženca T.P. in J.I., ki sta jih deloma posamično deloma skupaj sprejela od K., pa sta te vesti medsebojno izmenjavala in nato širila, s čimer naj bi storili kaznivo dejanje po 1. odstavku 9. člena ZKLD in

2. Š.J., da je že od leta 1947 dalje, zlasti pa v zadnjih mesecih vršil v svoji okolici propagando in agitacijo s tem, da je K.V. širil vesti o bodočem izbruhu vojne, da bo nastopila sprememba oblasti in da bo naša država kmalu rešena komunizma, da bodo našo državo kmalu zasedli angloamerikanci in slično, obtoženci T.P., J.I. in Š.J., ki so jih deloma posamično, deloma pa skupno s P.K. pa med seboj izmenjavali in se tako medsebojno informirali, torej iznašali neresnične in potvorjene vesti, naperjene proti javnemu redu in ljudski oblasti, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje zoper javni red in ljudsko oblast. Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obsojencev ter potrebni izdatki in nagrada njihovih zagovornikov bremenijo proračun.

Obrazložitev

V.K., P.T., I.J. in J.Š. so bili s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 13.10.1948 obsojeni zaradi kaznivega dejanja zoper javni red in ljudsko oblast, dejanje pa naj bi storili tako, kot je opisano v izreku te sodbe pod točko 2. Vrhovno sodišče LRS v Ljubljani je s sodbo z dne 8.12.1948 deloma ugodilo pritožbi javnega tožilca in sodbo sodišča prve stopnje glede V.K., P.T. in I.J. spremenilo tako, da je spremenilo opis dejanja tako, kot je razvidno iz izreka te sodbe pod točko 1 in ravnanja obsojencev opredelilo kot kaznivo dejanje po 1. odstavku 9. člena ZKLD in nato V.K. izreklo kazen štirinajst mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom in izgubo državljanskih pravic za čas treh let ter zaplembo radio aparata kot predmeta kaznivega dejanja; P.T. in I.J. pa je sodišče izreklo vsakemu kazen eno leto odvzema prostosti s prisilnim delom in izgubo državljanskih pravic za čas dveh let. Glede J.Š. je Vrhovno sodišče LRS kazen tri mesece oziroma prostosti in dve leti izgube državljanskih pravic spremenilo tako, da mu je kazen zvišalo na šest mesecev odvzema prostosti.

Zoper takšno pravnomočno sodbo je vrhovni državni tožilec M.V. vložil zahtevo za varstvo zakonitosti s predlogom, da jo Vrhovno sodišče Republike Slovenije spremeni tako, da obsojene V.K., P.T., I.J. in J.Š. na podlagi 1. točke 358. člena ZKP oprosti obtožbe.

Zahteva državnega tožilca za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Pritrditi je treba stališču vložnika, da sta tako sodišče prve kot druge stopnje z izrekom navedene obsodilne sodbe kršili kazenski zakon, saj nobeno od opisanih dejanj obsojencev ne pomeni kaznivega dejanja. Glede obsojenega J.Š., ki naj bi z ravnanjem, opisanem v izreku sodbe, storil kaznivo dejanje zoper javni red in ljudsko oblast, ne sodišče prve ne druge stopnje nista navedli konkretno, katero takšno kaznivo dejanje naj bi ta obsojenec storil, hkrati pa je treba ugotoviti, da niti v času, ko naj bi bilo dejanje storjeno, niti v času sojenja ni bilo kazenskopravne določbe, ki bi opisano ravnanje opredeljevala kot kaznivo dejanje.

Obsojeni V.K., P.T. in I.J. naj bi po sodbi Vrhovnega sodišča LRS storili kaznivo dejanje po 1. odstavku 9. člena ZKLD. Takšno kaznivo dejanje je storil, kdor je s propagando in agitacijo pozival na nasilno zrušenje obsoječe državne ureditve. Opis ravnanja, ki se očita navedenim obsojencem, ne predstavlja niti propagande niti agitacije, še manj pa pozivanja k nasilnemu zrušenju obstoječe državne ureditve.

Na podlagi navedenega Vrhovno sodišče ugotavlja, da ravnanja, zaradi katerih so bili obsojeni V.K., P.T. in I.J., niso predstavljala kaznivega dejanja iz 1. odstavka 9. člena ZKLD niti kakšnega drugega kaznivega dejanja po veljavnih kazenskopravnih predpisih v času, ko naj bi bila storjena, prav tako inkriminirano ravnanje obsojenega J.Š. ni predstavljalo kaznivega dejanja zoper javni red in ljudsko oblast ali kakšnega drugega kaznivega dejanja. Zato je utemeljeni zahtevi državnega tožilca ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je v skladu s 1. točko 358. člena ZKP obsojence oprostilo obtožbe.

Izrek o stroških kazenskega postopka temelji na določilu 1. odstavka 96. člena ZKP.