Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Da ni bila zmožna prisostvovati obravnavi, potrdi že tožnica v svoji izpovedbi, njeno nezmožnost pa nedvoumno potrdi tudi zdravnica v citiranih izjavah, ko kot vzrok navede depresijo in anksioznost tožnice z aktualnim poslabšanjem. Po oceni pritožbenega sodišča je prestrogo stališče sodišča prve stopnje, ki ga zavzame v izpodbijanem sklepu, da bi lahko ugotovilo upravičenost izostanka z naroka tožnice le z mnenjem izvedenca psihiatrične stroke.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje ugodi, pravda se vrne v stanje pred glavno obravnavo dne 6. 11. 2009 in se razveljavi sklep sodišča prve stopnje P 8/2008 z dne 10. 11. 2009. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot neutemeljenega zavrnilo predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje, in sicer v stanje pred narokom za glavno obravnavo dne 6. 11. 2009. Zoper sklep se je v roku pritožila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov, ki smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da dopusti vrnitev v prejšnje stanje. Navaja, da tožnica v tem pravdnem postopku od 8. 11. 2008 dalje ni imela pooblaščenca in je procesna dejanja opravljala sama kot laična, prava neuka stranka. V posledici svojega psihičnega stanja, zaradi katerega se že 33 let zdravi in obiskuje psihiatra, težko spremlja obravnave. Kot laična stranka je poslala opravičilo za izostanek z naroka 6. 11. 2009 z navadno pošti, kasneje pa je zdravniški izkaz o njeni upravičeni odsotnosti priložila še laični pritožbi – predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče prve stopnje teh vlog tožnice očitno ni upoštevalo, čeprav iz njih izhaja, da tožnica dne 6. 11. 2009 objektivno ni bila zmožna spremljati obravnave. Zaradi nizkih dohodkov se je tožnica tudi večkrat obrnila na brezplačno pravno pomoč, vsakokrat neuspešno. Sodišče mora po 80. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in je pravdno sposoben. Torej je nedopustno, da ob dvomu sodišča v procesno sposobnost stranke to stranko stroškovno obremeni z dokaznim postopkom njene sposobnosti.
Pritožba je utemeljena.
Po določbi prvega odstavka 116. člena ZPP sodišče stranki dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če spozna, da je ta stranka zamudila narok iz upravičenega vzroka. Glede na izpovedbo tožnice na naroku dne 27. 10. 2010, ki jo podrobneje pojasni že sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa (glej zadnje tri odstavke na prvi strani in prvi odstavek na drugi strani), zlasti na podlagi pisne izjave A. Z., dr. med. z dne 11. 9. 2009 (v spisu na list. št. 38) in pisne izjave iste zdravnice z dne 18. 11. 2009 (v spisu priloga A9), pa se da ugotoviti, da je tožnica z naroka dne 6. 11. 2009 izostala iz upravičenega vzroka. Da ni bila zmožna prisostvovati obravnavi, potrdi že tožnica v svoji izpovedbi, njeno nezmožnost pa nedvoumno potrdi tudi citirana zdravnica v citiranih izjavah, ko kot vzrok navede depresijo in anksioznost tožnice z aktualnim poslabšanjem. Po oceni pritožbenega sodišča je prestrogo stališče sodišča prve stopnje, ki ga zavzame v izpodbijanem sklepu, da bi lahko ugotovilo upravičenost izostanka z naroka tožnice le z mnenjem izvedenca psihiatrične stroke. Navedeno pomeni, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo ob zmotnih dejanskih ugotovitvah, posledično čemur je zmotno uporabilo določbe ZPP.
Pritožbeno sodišče je glede na zgoraj pojasnjeno in ob dejstvu, da je tožnica predlog za vrnitev v prejšnje stanje nedvomno pravočasno vložila, pritožbi ugodilo in z njo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodilo ter razveljavilo v posledici tožničine zamude izdani sklep o ustavitvi postopka (3. točka 365. člena v zvezi z drugim odstavkom 116. člena ZPP).
Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo, da bo sodišče prve stopnje lahko o njih odločilo glede na končni uspeh strank v pravdi (154. člen ZPP).