Jedro

Če je postopek med strankama tekel po določilih upravnega postopka, je za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve pristojno tisto sodišče, ki bi bilo v sledečem sodnem postopku pristojno za odločanje o zahtevku ene od strank do druge stranke.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožnik je pri Delovnem sodišču v M. dne 7. 6. 2004 vložil predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj sodišče naloži Univerzi v M., Fakulteti za strojništvo, da mora brez odlašanja, najpozneje pa v roku 30-ih dni, izvesti ponovni postopek za izvolitev tožnika v raziskovalni naziv raziskovalni asistent z doktoratom. Kot pravno podlago predlagani začasni odredbi navaja smiselno tretji odstavek 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nasl. - ZUP) in Statut tožene stranke, pri čemer se sklicuje na odločbo senata tožene stranke, ki je razveljavil odločbo o neizvolitvi v naziv in celotno zadevo vrnil v ponovno obravnavo in odločanje pristojnemu organu Fakultete za strojništvo. Le-ta pa še vedno ni odločil. Predlog za izdajo začasne odredbe je tožnik vložil v delovnem sporu, v katerem je predmet spora odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Delovno sodišče v M. se je s sklepom opr. št. Pd 316/2004 z dne 28. 6. 2004 izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču v M. Navedlo je, da gre za dve ločeni sporni razmerji: odpoved pogodbe o zaposlitvi, za rešitev katerega je pristojno delovno sodišče, in za postopek izvolitve v naziv. Ker tožnik ni izkazal, da bi zoper neizvolitev uveljavljal sodno varstvo, gre za situacijo iz prvega odstavka 266. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. - ZIZ), po katerem je o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo.

Okrajno sodišče v M. pristojnosti ni sprejelo in je sprožilo spor o pristojnosti pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, ki je po določilih drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list Republike Slovenije, št. 26/99 in nasl. - ZPP) pristojno za reševanje sporov o pristojnosti med sodišči razne vrste. V predlogu navaja, da tožeča stranka zahteva z začasno odredbo ponovno izvedbo postopka za izvolitev v raziskovalni naziv. V skladu z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 134/2003 - ZVŠ) in Statutom Univerze v M. (Uradni list RS, št. 19/2001) se v postopku habilitacije smiselno uporabljajo pravila o splošnem upravnem postopku, sodno varstvo pa je zagotovljeno v upravnem sporu. Ker tožnik v bistvu uveljavlja molk organa po 255. členu ZUP, ne gre za civilnopravno, pač pa tipično upravno pravno razmerje. Zato okrajno sodišče meni, da je za odločitev o predlagani začasni odredbi pristojno upravno sodišče. Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno upravno sodišče. Če je postopek med strankama tekel po določilih upravnega postopka, je za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve pristojno tisto sodišče, ki bi bilo v sledečem sodnem postopku pristojno za odločanje o zahtevku ene od strank do druge stranke - javnega zavoda, v skladu z Zakonom o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl., 1. člen). V obravnavani zadevi ne gre za delovni spor, niti za civilni ali gospodarski spor. Predmet spora je odločitev o pravici, o kateri odločajo organi visokošolskega zavoda in univerze po postopku, v katerem se smiselno uporabljajo pravila ZUP (drugi odstavek 190. člena Statuta Univerze), sodno varstvo pa je zagotovljeno v upravnem sporu (59. člen ZVŠ in drugi odstavek 202. člena Statuta Univerze).

Pri odločitvi o pristojnosti se Vrhovno sodišče ne spušča v utemeljenost ali neutemeljenost zahtevka oziroma predloga začasne odredbe. Tožnik je vlogo vložil na sodišče in jo opredelil kot predlog za izdajo začasne odredbe. Iz predloga, kakšno začasno odredbo naj sodišče izda in predvsem iz navedb v vlogi je mogoč le zaključek, da je za odločitev v vsakem primeru pristojno upravno sodišče. Glede na navedeno je ob upoštevanju določb 24. in 25. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 14. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in nasl. - ZDSS), Vrhovno sodišče sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno Upravno sodišče RS v Ljubljani.