Jedro

Tožnik v predmetnem sodnem sporu ni navajal nobenih konkretnejših dejstev, ki bi opravičevala domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije. Tudi v pritožbi zgolj navaja, da ni bil izbran zaradi svoje starosti. Priče, ki so sodelovale v natečajni komisiji, so zanikale takšne navedbe tožnika, sodišče prve stopnje pa je ob ugotovitvi, da je izbrani kandidat izpolnjeval razpisne pogoje, navedbam tožene stranke, ki je na tak način ustrezno dokazovala negativno dejstvo (da tožnika ni neenako obravnavala zaradi njegove starosti), sledilo. Zgolj dejstvo (ob odsotnosti ostalih dejstev ali indicev), da je bil izbrani kandidat mlajši od tožnika, ne dokazuje, da je bil tožnik diskriminiran na podlagi starosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Stranki vsaka sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo v delu, s katerim je tožnik zahteval ugotovitev, da je delovno razmerje med izbranim kandidatom in toženo stranko sklenjeno nezakonito, ter v delu, s katerim je tožnik zahteval, da ga mora tožena stranka zaposliti (I. točka izreka). Nadalje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati 3.092,00 EUR bruto iz naslova plač, ki bi jih prejel, če bi bil zaposlen na delovnem mestu nezakonito izbranega kandidata, ter 5.000,00 EUR zaradi kršitve osebnostnih pravic in duševnih bolečin z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila (II. točka izreka). Odločilo je še, da je tožnik dolžan toženi stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v znesku 712,56 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (III. točka izreka).

2. Tožnik se pritožuje zoper zavrnilni del sodbe v II. točki izreka ter zoper odločitev o stroških postopka (III. točka izreka) iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Navaja, da je sodišče napačno povzelo izpovedbo zakonite zastopnice tožene stranke, saj ni trdila, da so se na delovno mesto prijavili štirje kandidati, na razgovor pa so povabili tri, ki so izpolnjevali razpisne pogoje. Sodišče je zmotno ugotovilo, da so trije kandidati izpolnjevali razpisne pogoje, saj je le tožnik prijavi priložil potrdilo o nekaznovanju, kar je bil eden izmed razpisnih pogojev. Sodišče je zato neutemeljeno upoštevalo izjave prič, ki so trdile, da je izbrani kandidat izpolnjeval vse razpisne pogoje, saj ni priložil potrdila o nekaznovanju, prav tako pa je izbrani kandidat živilski tehnik, kar ne ustreza zahtevani tehnični smeri izobrazbe. Sodišče se ni opredelilo do dejstva, da je ugotovitev inšpektorja glede postopka izbire temeljila na neznanih dokumentih, kar je bil navsezadnje vzrok, da inšpektor ni odkril nepravilnosti v postopku izbire. Tožniku je bil onemogočen vpogled v razpisno dokumentacijo, kar izkazuje, da je bil diskriminiran. Vpogled mu je bil omogočen šele po posredovanju informacijskega pooblaščenca. Do tega se sodišče ni opredelilo. Diskriminiran je bil tudi zaradi starosti, saj je bil sicer za razpisano delovno mesto zaradi dolgoletnih delovnih izkušenj z opravljanjem vzdrževalnih del usposobljen. Sodišče je tudi neutemeljeno ugotovilo, da tožena stranka ni imela že vnaprej izbranega kandidata. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi ter izpodbijani del sodbe spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku s stroškovno posledico, podredno pa, da ga razveljavi in v tem delu vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih uveljavlja pritožba, niti ne tistih, na katere pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče se sicer strinja z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje.

6. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh odločilnih dejstev, glede teh pa ni nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini prepisov zvočnih posnetkov zaslišanj prič, in med samimi prepisi zvočnih posnetkov. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so se na delovno mesto hišnika prijavili štirje kandidati, na razgovor pa so bili povabljeni trije, ki so izpolnjevali razpisne pogoje. Zakonita zastopnica tožene stranke, na izpovedbo katere se sklicuje sodišče glede takšne ugotovitve, je izpovedala ravno to: da je bil poleg tožnika in izbranega kandidata na razgovor povabljen še kandidat, ki je izpolnjeval razpisne pogoje, vendar se zanj komisija ni odločila. Prav tako pa se navedena ugotovitev ne nanaša na odločilno dejstvo, zato tudi morebitno neskladje med dejansko izpovedbo te priče in med povzetkom takšnega zaslišanja v obrazložitvi sodbe ne bi pomenilo absolutne bistvene kršitve postopka. Nadalje tudi ni podano v pritožbi zatrjevano nasprotje med ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je izbrani kandidat izpolnjeval razpisne pogoje in med izpovedbami prič o tem dejstvu. Gre namreč za nasprotovanje dokazni oceni, pravilnost katere bo pojasnjena v nadaljevanju.

7. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi odločalo o odškodninskem zahtevku tožnika, ki ga je kot neizbrani kandidat za razpisano delovno mesto "hišnik" pri toženi stranki vložil zoper toženo stranko, ker naj bi bil diskriminiran (prvi in drugi odstavek 6. člena Zakona o delovnih razmerjih, Ur. l. RS, št. 21/2013, ZDR-1). Tožnik je postavil tudi zahtevek, da je bilo delovno razmerje med izbranim kandidatom in toženo stranko sklenjeno nezakonito ter da ga je tožena stranka dolžna zaposliti, vendar je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožnik glede tega dela tožbenega zahtevka nima sodnega varstva. Zato je tožbo v tem delu zavrglo, pritožba pa temu ne nasprotuje. Ni pa nepomembno, da je tožnik v laični tožbi in tudi kasneje na prvem naroku za glavno obravnavo postavil trditve le glede nepravilnosti v kandidacijskem postopku, ni pa zatrjeval nobene osebne okoliščine, zaradi katere naj bi bil v tem postopku diskriminiran, kar je bistveno za sklepčnost odškodninskega zahtevka po 6. členu ZDR-1. Takšno osebno okoliščino, tj. starost, je omenil šele v svoji izpovedi, kar je sicer prepozno, sodišče prve stopnje pa je vseeno presojalo določene okoliščine v kandidacijskem postopku, ki bi lahko nakazovale na diskriminacijo. Po izpeljanem dokaznem postopku, pri katerem je upoštevalo pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu, je ugotovilo, da tožena stranka tožnika ni diskriminirala zaradi starosti, zato je njegov tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

8. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena stranka objavila prosto delovno mesto "hišnik" za določen čas nadomeščanja delavca v bolniškem staležu. Za razpisano delovno mesto je bila zahtevana srednja poklicna izobrazba ter vozniški izpit B kategorije. Zahtevana dodatna znanja oziroma pogoji za zasedbo delovnega mesta so bili: občutek za delo z otroki, srednja poklicna izobrazba - tehnična smer, potrebno je bilo priložiti potrdilo o nekaznovanju in potrdilo, da kandidat ni v kazenskem postopku. Na razpisano delovno mesto se je prijavil tudi tožnik, vendar ni bil izbran. Tožena stranka je pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto sklenila z A.A. 9. Tožnik v predmetnem sodnem sporu ni navajal nobenih konkretnejših dejstev, ki bi opravičevala domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije. Tudi v pritožbi zgolj navaja, da ni bil izbran zaradi svoje starosti. Priče, ki so sodelovale v natečajni komisiji, so zanikale takšne navedbe tožnika, sodišče prve stopnje pa je ob ugotovitvi, da je izbrani kandidat izpolnjeval razpisne pogoje, navedbam tožene stranke, ki je na tak način ustrezno dokazovala negativno dejstvo (da tožnika ni neenako obravnavala zaradi njegove starosti), sledilo. Zgolj dejstvo (ob odsotnosti ostalih dejstev ali indicev), da je bil izbrani kandidat mlajši od tožnika, ne dokazuje, da je bil tožnik diskriminiran na podlagi starosti (prim. s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 778/2014 z dne 29. 1. 2015).

10. Za obstoj neenakega obravnavanja v kandidacijskem postopku je irelevantna pritožbena navedba, da je bil tožniku onemogočen vpogled v razpisno dokumentacijo, saj takšno naknadno ravnanje tožene stranke že pojmovno ni moglo vplivati na odločitev o izbiri kandidata. Tožnik pa sam navaja, da je bil z dokumentacijo seznanjen po odločbi informacijske pooblaščenke, prav tako pa se je lahko tožnik s celotno dokumentacijo, ki se nanaša na izbranega kandidata, seznanil v predmetnem sodnem postopku.

11. Ni utemeljena pritožbena navedba, da izbrani kandidat ni izpolnjeval zahtevanega izobrazbenega pogoja. Za razpisano delovno mesto se je zahtevala splošna tehnična smer izobrazbe, ne pa točno specifična smer izobrazbe znotraj tega sicer širokega segmenta izobrazbe. Izbrani kandidat je živilski tehnik, kar po Klasifikacijskem sistemu izobraževanja in usposabljanja (Klasius) spada pod srednjo tehnično izobrazbo.

12. Na neenako obravnavanje ne nakazuje niti v pritožbi izpostavljena okoliščina, da izbrani kandidat k prijavi na razpisano delovno mesto ni priložil potrdila o nekaznovanju, temveč je to storil šele po naknadnem pozivu tožene stranke, saj v tem ni nič spornega. Zakon o upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 24/2006 in nasl.) namreč predvideva možnost poziva za popravo nepopolnih vlog (67. člen). Tožena stranka je zato povsem upravičeno pozvala izbranega kandidata, naj naknadno, po prijavi, predloži potrdilo o nekaznovanju.

13. Irelevantna je tudi pritožbena navedba, da je inšpektor v inšpekcijskem nadzoru predmetnega kandidacijskega postopka razpolagal s pomanjkljivo dokumentacijo, zgolj to pa naj bi bil razlog, da v tem postopku ni odkril nepravilnosti. Tudi, če bi inšpekcijski nadzor pokazal določene nezakonitosti v samem kandidacijskem postopku, to še ne bi nujno pomenilo, da je bil tožnik neenako obravnavan. O neenaki obravnavi bi v tem primeru lahko govorili le, če bi bile takšne nezakonitosti v kandidacijskem postopku v povezavi z diskriminacijo kandidata zaradi določene njegove osebne okoliščine. Sodišče prve stopnje pa ni v kandidacijskem postopku našlo nobenih nepravilnosti, ki bi se kakorkoli odrazile v neenakem obravnavanju tožnika zaradi njegove starosti.

14. Zatrjevano dejstvo, da je bil tožnik bolj izkušen od izbranega kandidata, je pravno nepomembno, saj lahko delodajalec ob upoštevanju prepovedi neenake obravnave izbere kateregakoli kandidata izmed prijavljenih, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo razpisanega delovnega mesta. Noben predpis delodajalcu ne zapoveduje, da mora izbrati kandidata, ki je bolj izobražen ali ima več delovnih izkušenj od ostalih. Tako ne gre za diskriminacijo kandidatov z več leti delovnih izkušenj, če delodajalec izbere delavca z manj let delovnih izkušenj, saj ta izbira spada v polje poslovnih odločitev delodajalca, v katerem je delodajalec prost. 15. Pavšalno in predvsem irelevantno je izpodbijanje ugotovitve sodišča prve stopnje, da kandidat ni bil že vnaprej izbran. Sodišče prve stopnje je utemeljeno verjelo izpovedi ravnateljice tožene stranke, da niso imeli že vnaprej izbranega kandidata, saj sicer ne bi izpeljali toliko razgovorov s kandidati. Prav tako pa pritožba s tem spet nasprotuje zakonitosti izvedbe samega kandidacijskega postopka, z ničemer pa ne zatrjuje neenake obravnave zaradi določene tožnikove osebne okoliščine.

16. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato pritožbeno sodišče nanje skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne odgovarja.

17. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

18. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato skladno z določbo prvega odstavka 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Tožena stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP).