Jedro

Zgolj pavšalno zatrjevanje okrnitev ugleda in dobrega imena banke, ki z ničemer ni izkazana, po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja konkretizacije oškodovanja pritožnice in poslabšanja njenega pravnega ali dejanskega položaja.

Izrek izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, da banka preneha z rubežem veteranskega dodatka, je v nasprotju z ugotovitvijo, ki izhaja iz njegove obrazložitve, da predstavlja veteranski dodatek kot mesečni dohodek socialni korektiv, s katerim se vojnim veteranom zagotavlja socialno varnost oziroma eksistenčni minimum in da zato za izvršbo na veteranski dodatek veljajo omejitve.

Izrek

Pritožba B. K. d. d., P. u. ..., K. se zavrže. Pritožbi upnika se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o upnikovih stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugodilo predlogu prvega dolžnika za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe in B. K. d. d., P. u. ..., K. odredilo, da preneha z rubežem veteranskega dodatka, ki ga prvi dolžnik prejema na transakcijski račun.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje upnik po pooblaščencu zaradi zmotne uporabe materialnega prava, kršitve določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da je izrek izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje v nasprotju z njegovo obrazložitvijo. Če je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se veteranski dodatek šteje med stalne denarne prejemke prvega dolžnika, bi moralo izrek izpodbijanega sklepa oblikovati tako, da bi izvršbo na veteranski dodatek le omejilo, ne pa ga v celoti izvzelo iz izvršbe, kot je to storilo z izpodbijanim sklepom. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, njemu pa prizna priglašene pritožbene stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje do plačila.

Pritožbo pa je vložila tudi B. K. d. d., P. u. ..., K. iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava in pravil postopka. V pritožbi utemeljuje svoj pravni interes za vložitev pritožbe in navaja, da je sodišče prve stopnje veteranski dodatek napačno štelo kot druge stalne denarne prejemke po 128. členu ZIZ. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Pritožba B. K. d. d., P. u. ..., K ni dovoljena; pritožba upnika pa je utemeljena.

K pritožbi B. K. d.d., P. u. ..., K. Osnovna predpostavka vsake pritožbe je pravovarstvena potreba (pravni interes za pritožbo). Kadar si oseba z vloženo pritožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja oziroma izpodbijana odločitev v njen pravni položaj ne posega, nima pravnega interesa za pritožbo. Če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo, je ta v skladu s četrtim odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ nedovoljena. Zato jo je sodišče dolžno zavreči. Takšno posledico določa prvi odstavek 343. člena in prvi odstavek 351. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ.

Pritožnica v pritožbi sicer navaja, da naj bi bila s tem, ko ji je sodišče prve stopnje odredilo prenehanje rubeža veteranskega dodatka prvega dolžnika, zanjo podana pravna neugodnost oziroma pravno prikrajšanje ter poslabšanje njenega položaja, da naj bi bila konkretno in neposredno oškodovana, ker zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje o njenem nepravilnem ravnanju močno krni njen ugled in dobro ime ter da bi odločitev o utemeljenosti pritožbe zanjo predstavljalo konkretno in neposredno pravno korist, saj bi se lahko s takšno odločitvijo njen pravni položaj izboljšal. Pri ugotavljanju obstoja pravnega interesa za pritožbo je potrebno upoštevati celotni položaj stranke, ki je nastal z izdajo izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje in ne samo z vidika sklepa sodišča prve stopnje, zoper katerega se vlaga pritožba. Po oceni pritožbenega sodišča so takšna navajanja pritožnice le posplošena, saj iz njih ne izhaja, kakšna konkretna korist bi ji (lahko) nastala in kako bi se (lahko) konkretno izboljšal njen položaj, če bi njeni pritožbi ugodilo. Zgolj pavšalno zatrjevana okrnitev ugleda in dobrega imena pritožnice, ki z ničemer ni izkazana, namreč ne predstavlja konkretizacije oškodovanja pritožnice in poslabšanja njenega pravnega ali dejanskega položaja.

Ker po povedanem pritožnica ni imela pravnega interesa za pritožbo, je njena pritožba v skladu s četrtim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ nedovoljena. Pritožbeno sodišče jo je zato na podlagi prve točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrglo.

K upnikovi pritožbi.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da ga je prvi dolžnik z vlogo z dne 21. 11. 2011 zaprosil za izdajo opozorila B. K. d. d., P. u. ..., K., da preneha z rubežem veteranskega dodatka, ki mu je bil priznan z odločbo U. e. C. z dne 25. 5. 2012 v mesečnem znesku 298,29 EUR. Veteranski dodatek predstavlja socialno varstveni prejemek, ki je odvisen od višine prejemkov družinskega člana ter je namenjen reševanju socialne stiske vojnega veterana in njegove družine. Sodišče prve stopnje je štelo takšno vlogo kot predlog za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe po določbi 52. člena ZIZ in ugotovilo, da je zahteva prvega dolžnika utemeljena. V peti točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je veteranski dodatek stalni in kontinuirani denarni prejemek, ki je prvemu dolžniku priznan na podlagi Zakona o vojnih veteranih. Upoštevalo je dejstvo, da je veteranski dodatek socialni korektiv, s katerim se vojnim veteranom zagotavlja socialno varnost, priznanje pravice do tega dodatka pa je vezano na cenzus. Ker gre za mesečni prejemek, s katerim se dolžniku zagotavlja eksistenčni minimum, po prepričanju sodišča prve stopnje glede tega prejemka velja omejitev izvršbe po 137. členu ZIZ v povezavi s 102. členom ZIZ in 128. členom ZIZ. Po 137. členu ZIZ, ki ga je sodišče prve stopnje citiralo v tretji točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet iz naslova prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe (101. člen), oziroma je izvršba nanje omejena (102. člen) ni mogoče seči z izvršbo, kolikor gre za prejemke, nakazane za tekoči mesec, oziroma je mogoče seči le z upoštevanjem omejitev za tekoči mesec. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je tako razvidna ugotovitev sodišča prve stopnje, da veljajo za izvršbo na veteranski dodatek omejitve, v nasprotju s to ugotovitvijo pa je sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa odločilo, da B. K. d. d., P. u. ..., K. preneha z rubežem veteranskega dodatka. Iz takšnega izreka izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje tako v nasprotju z njegovo obrazložitvijo izhaja, da je veteranski dodatek prejemek, ki je izvzet iz izvršbe (101. člen ZIZ). Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po štirinajsti točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ, saj izrek izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje nasprotuje razlogom, navedenim v njegovi obrazložitvi, na kar izrecno opozarja tudi upnik v pritožbi.

Glede na tako stanje stvari je pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, saj cit. kršitve postopka glede na njeno naravo ter zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS) ne more samo odpraviti (tretja točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter s 15. členom ZIZ).

V skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je pritožbeno sodišče odločitev o stroških, ki jih je upnik priglasil s pritožbo, pridržalo za končno odločbo.

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljeno absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka tako, da bo po opredelitvi, ali je veteranski dodatek izvzet iz izvršbe, ali pa je izvršba nanj zgolj omejena, svojo odločitev oblikovati tako, da bo skladna z njeno obrazložitvijo.