Jedro

Sodišče prve stopnje je odredilo vabljanje (in ne le obveščanje) mladoletnih obdolžencev, njihovih zagovornikov, staršev, prič ... na sejo senata za mladoletnike z namenom, da se naj njej, na podlagi kontradiktornega postopka, dejansko stanje v popolnosti in pravilno ugotovi. Ker je sejo opravilo kljub nenavzočnosti enega od mladoletnih storilcev in njegovega očeta, ki vabil za sejo nista dobila pravočasno, je storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz II. odst. 371. čl. ZKP. Odsotni mladoletniki se namreč v primerjavi s soobtoženimi mladoletniki ni imel možnosti izjaviti o dokazih, pridobljenih med pripravljalnim postopkom, in tistih, izvedenih na seji, in ni mogel predlagati novih dokazov.

Izrek

Pritožbama staršev mlajšega mladoletnika S. Z. M. in M. Z. in njegove zagovornice odvetnice B. Š. se u g o d i , izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadeva v r n e sodišču prve stopnje v tem obsegu v ponovno odločitev.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je senat za mladoletnike Okrožnega sodišča v Celju mlajšemu mladoletniku T. P. izrekel vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva v trajanju najmenj enega in največ treh let z navodilom, da se je dolžan osebno opravičiti vsem oškodovancem in sicer I. Š., J. Z., G. Š., J. K., E. S. in M. L.; mlajšemu mladoletniku S. Z. izrekel navodilo, da se je dolžan osebno opravičiti oškodovancem in sicer I. Š. ter J. Z. in da se je dolžan poravnati z oškodovankama tako, da s plačilom povrne škodo, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem in sicer I. Š. 6.500,00 SIT ter J. Z. 4.000,00 SIT; proti mlajšemu mladoletniku M. Č. in starejšemu mladoletniku M. K. pa je na podlagi II. odstavka 483. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ustavil kazenski postopek. Odločeno je še bilo, da stroški kazenskega postopka obremenjujejo proračun ter da se oškodovanke I. Š., J. Z., G.Š. in M. L. s svojimi premoženjskopravnimi zahtevki, navedenimi v izreku izpodbijanega sklepa, napotijo na pravdo. Proti odločitvi sodišča prve stopnje, ki se nanaša na mlajšega mladoletnika S. Z., so se pritožili njegovi starši in njegova zagovornica. M. in M. Z. sta se pritožila smiselno zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in proti odločbi o plačilu premoženjskopravnih zahtevkov. Sodišču druge stopnje sta predlagala, da njuni pritožbi ugodi, izpodbijani del sklepa razveljavi in vrne zadevo v tem obsegu v novo odločanje. Zagovornica mlajšega mladoletnika S. Z. pa se je pritožila zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in proti izrečenemu navodilu. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani del sklepa razveljavi ter postopek proti mlajšemu mladoletniku ustavi oziroma podrejeno, da zadevo v izpodbijanem delu vrne prvostopnemu sodišču v ponovno obravnavanje. Obe pritožbi sta utemeljeni. V obravnavani kazenski zadevi je sodišče prve stopnje najprej opravilo pripravljalni postopek v skladu z določili 468.-477. člena ZKP, potem pa na podlagi I. odstavka 478. člena ZKP razpisalo sejo senata. Nanjo so bili vabljeni vsi štirje obdolženi mladoletniki, njihovi po uradni dolžnosti postavljeni zagovorniki, njihovi starši in vsi oškodovanci ter priče, ki so že bili zaslišani v pripravljalnem postopku. Senat za mladoletnike je dne 16. 2. 2000 ob 11.30 uri pričel sejo, na katero so prišli vsi vabljeni,razen mlajšega mladoletnika S. Z. in njegovega očeta, ki vabil za sejo nista dobila pravočasno.Iz podatkov v kazenskem spisu izhaja, da sta dobila vabili šele na dan seje - 16. 2. 2000, iz pritožbenih navedb M. Z. pa izhaja, da je bilo to 16. 2. 2000 šele ob 12.45 uri, ko je bila seja senata že zaključena. Pritrditi je pritožbenim navedbam staršev in zagovornice mladoletnega S. Z., da je sodišče prve stopnje (senat za mladoletnike) s tem, ko je kljub neizkazanemu vabilu za mlajšega mladoletnika in njegovega očeta opravilo sejo senata, storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz II. odstavka 371. člena ZKP. Iz odredbe za sejo na listni številki 80 spisa je razvidno, da je predsednica senata odredila vabljenje vseh štirih mladoletnih storilcev, njihovih staršev, zagovornikov, prič, oškodovancev ter predstavnika centra za socialno delo. Odločitev, da prej opisane osebe vabi in ne zgolj obvešča o seji (V. odstavek 478. člena ZKP), je bila sprejeta očitno z namenom, da se na seji na podlagi kontradiktornega postopka dejansko stanje v popolnosti in pravilno ugotovi. Vsi trije mladoletniki in njihovi starši, ki so bili na sejo pravilno povabljeni in so nanjo tudi prišli, so se v primerjavi z mladoletnim S. Z. in njegovim očetom, ki za sejo vabil nista dobila pravočasno, imeli možnost izjaviti o vseh dokazih, zbranih med pripravljalnim postopkom, in tistih, izvedenih na seji, hkrati pa so imeli možnost predlagati tudi nove dokaze sebi v prid. Mladoletni S. Z. in njegov oče sta ves čas pripravljalnega postopka in tudi v pritožbi zanikala mladoletnikovo vpletenost v obravnavana kazniva dejanja, trdila, da je nedolžen in zahtevala soočenje s soobdolženim mladoletnim T. P., ki je trdil drugače. To soočenje bi zaradi zaključenega pripravljalnega postopka bilo mogoče opraviti le na razpisani seji. Ker pa zaradi nepravilnega vabljenja in posledično temu odsotnosti S. Z. in njegovega očeta s seje ta njun dokaz ni bil izveden (oziroma je bil smiselno zavrnjen kot nepotreben), je bila mladoletniku kršena pravica do obrambe. Mladoletnik se tako kljub temu, da je bila na seji njegova zagovornica navzoča, v primerjavi z ostalimi soobdolženimi mladoletniki ni mogel uspešno braniti. Po presoji pritožbenega sodišča je zato sklep, izdan na podlagi tako izvedenega postopka, v delu, ki se nanaša na mladoletnega S.Z., nezakonit, odločitev sodišča prve stopnje o opravi seje senata brez njegove navzočnosti, pa zaradi prej opisanih okoliščin, nepravilna. V ponovljenem postopku bo zato moralo sodišče prve stopnje najprej s pravilnim vabljenjem mladoletnika in njegovih staršev odpraviti opisano bistveno kršitev, nato pa izvesti še predlagano soočenje. Šele na podlagi tako dopolnjenega dokaznega postopka in ponovne presoje vseh izvedenih dokazov bo mogoče sprejeti pravilno odločitev o tem,ali je mladoletnega S. Z. mogoče šteti kot sostorilca obravnavanih kaznivih dejanj.