Jedro

Toženec v pritožbi z ničemer ne dokazuje neresničnosti vsebine povratnice, o njenem obstoju in vsebini pa bi se lahko prepričal z vpogledom v spis. Zgolj primerjava toženčevega podpisa na pooblastilu in v tej povezavi mnenje grafologa je zato nepotrebno, saj povratnice ni podpisal toženec, pač pa oseba, ki je na njej označena kot toženčeva žena.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in naložilo tožencu, da plača tožniku v 15-dneh znesek 10,366.355,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.8.1998 dalje ter mu povrne pravdne stroške v višini 266.884,90 SIT.

Zoper navedeno sodbo je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo. V njej navaja, da tožbe v tej zadevi sploh ni prejela, prav tako ne nobenega poziva, naj na tožbo odgovori. V kolikor sodišče razpolaga s podpisano povratnico o vročitvi tožbe, je bila namesto tožencu očitno vročena neki drugi osebi. Morebiten podpis na povratnici ni toženčev podpis, o čemer se lahko sodišče prepriča že s primerjavo njegovega podpisa na odvetniškem pooblastilu, po potrebi pa predlaga postavitev izvedenca grafologa. Vsebina tožbe tožencu sploh ni znana, zato sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati zamudne sodbe, saj zanjo ni izpolnjen pogoj po 1. točki 1. odst. 318. čl. ZPP. Sodišče je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 7. in 8. točki 2. odst. 339. čl. ZPP, zato toženec predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v ponovno obravnavanje, sodišču prve stopnje pa naj se naloži, naj tožbo tožencu pravilno vroči, da bo nanjo lahko odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Pogoji za izdajo zamudne sodbe so predpisani v določbi 318. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99-v nadaljevanju ZPP). Zamudno sodbo je mogoče izdati, če tožena stranka v roku iz 277. čl. istega zakona, torej v 30-tih dneh od vročitve tožbe v odgovor, ne odgovori na tožbo in če so izpolnjeni naslednji pogoji: da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (3. odst. 3. čl. ZPP), da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi in da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ob izdaji zamudne sodbe sodišče prve stopnje ni ravnalo v nasprotju z gornjo določbo in zato ni zagrešilo očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 7. in 8. točki 2. odst. 339. čl. ZPP, niti ne drugih kršitev po 2. odst. cit. člena, na katere je sicer dolžno paziti po uradni dolžnosti. Vročitev tožbe s pozivom na odgovor in opozorilom po določbi 2. odst. 277. čl. ZPP, je bila tožencu pravilno izvedena in sicer v postopku, kot ga določa 3. in 4. odst. 142. čl. v zvezi s 1. odst. 140. čl. ZPP (t.im. nadomestna vročitev). Na povratnici, ki je priložena spisu pri list. št. 7, je razvidno, da je bila tožba s prilogami in pozivom na odgovor dne 18.2.2000 vročena osebi, ki je podpisala prejem te sodne pošiljke s pripisom "žena", pred tem pa je vročevalec pustil naslovniku, torej tožencu, pisno sporočilo v skladu z določbo 3. odst. 142. čl. ZPP in 24. člena Zakona o poštnih storitvah (Ur. list RS št. 35/97). Če vročevalec niti potem, ko pusti pisno sporočilo, ne najde tistega, ki naj bi mu pisanje vročil, po 4. odst. navedenega člena lahko ravna po 140. oz. 141. čl. istega zakona in velja, da je s tem vročitev opravljena, namreč pisanje vroči kateremu od odraslih članov gospodinjstva tistega, ki mu je treba pisanje vročiti, ti pa so ga dolžni sprejeti (1. odst. 140. čl. ZPP). Povratnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je na njej navedeno, dovoljeno pa je dokazovati nasprotno (1. in 3. odst. 224. čl. ZPP). Toženec v pritožbi z ničemer ne dokazuje neresničnosti vsebine povratnice, v kolikor pa bi dvomil o njenem obstoju in vsebini, pa bi se o tem lahko prepričal z vpogledom v spis. Zgolj primerjava toženčevega podpisa na pooblastilu in v tej povezavi mnenje izvedenca grafologa predlagano kot dokaz v pritožbi, je zato nepotrebno, saj povratnice ni podpisal toženec, pač pa oseba, ki je na njej označena kot toženčeva žena.

Ker je bila tožba pravilno vročena toženi stranki v odgovor, je neutemeljen očitek, da tožencu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem z nezakonitim postopanjem oziroma z opustitvijo vročitve, s čemer naj bi bila podana kršitev po 8. točki 2. odst. 339. čl. ZPP. Tudi ostale predpostavke za izdajo zamudne sodbe po 318. čl. ZPP so bile po presoji pritožbenega sodišča pred njeno izdajo podane, saj ne gre za nedovoljeno razpolaganje strank z zahtevkom (3. odst. 3. čl. ZPP), tožba je sklepčna, dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, pa tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, niti z dejstvi, ki so splošno znana. Pritožba tožene stranke je zato neutemeljena in jo je treba zavrniti, potrditi pa izpodbijano zamudno sodbo na podlagi 353. čl. ZPP.