Jedro

Glede na to, da pravne posledice kršitve 63. člena ZPre-1 nastanejo že po zakonu, je naloga predsednika skupščine, da to dejstvo ugotovi in ukrepa v skladu z zakonom. Ugotovitev o tem, ali delničarja pripustiti h glasovanju, se vpisuje v notarski zapisnik, enako tudi ugotovitve v primeru spornosti glasovalne pravice delničarja.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka potrdi.

II.Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, drugi in tretji tožnici pa je dolžna povrniti njune stroške odgovora na pritožbo, in sicer drugi tožnici 279,99 EUR in tretji tožnici 279,99 EUR v 15 dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom odločilo:

I.Postopek se ustavi v delu, v katerem je vsaka od tožnic s svojim tožbenim zahtevkom (primarno) zahtevala ugotovitev ničnosti oziroma (podredno) razveljavitev sklepov 39. skupščine tožene stranke z dne 14. 12. 2020, in sicer sklepa 2.1 pod točko 2 dnevnega reda in sklepa 3.1 pod točko 3 dnevnega reda.

II.Zavrne se:

II/1primarni tožbeni zahtevek prve tožnice, ki se glasi: "Ugotovi se, da so nični sklepi, ki so bili sprejeti na 39. skupščini tožene stranke dne 14. 12. 2020, in sicer: - sklep pod točko 1 dnevnega reda: "Ugotovi se, da delničarjem A., Ltd., B., Ltd. in C., S.A.R.L. mirujejo glasovalne pravice iz vseh delnic, katerih imetniki so."; - sklepi pod točko 4 dnevnega reda: 4.1 Za člana nadzornega sveta D. za mandatno obdobje petih let od dneva nastopa mandata se izvoli g. E. E., ki nastopi mandat člana nadzornega sveta z dnem, ko F. F. preneha mandat člana nadzornega sveta D.; 4.2 Skupščina za člana nadzornega sveta za mandatno obdobje petih let od dneva izvolitve na skupščini imenuje mag. G. G., MBA, ki nastopi mandat člana nadzornega sveta z dnem izvolitve na skupščini; 4.3 Skupščina za člana nadzornega sveta za mandatno obdobje petih let od dneva izvolitve na skupščini imenuje mag. H. H., ki nastopi mandat člana nadzornega sveta z dnem izvolitve na skupščini."

II/2primarni tožbeni zahtevek druge tožnice, ki se glasi: "Ugotovi se, da so sklepi skupščine delničarjev tožene stranke, izvedene 14. 12. 2020, in sicer: - dodatni vmesni sklep, ki se glasi: "Ugotovi se, da delničarjem A., Ltd., B., Ltd. in C., S.A.R.L. mirujejo glasovalne pravice iz vseh delnic, katerih imetniki so."; - sklepi skupščine, sprejeti pod 4. točko dnevnega reda, ki se glasijo: "4.1. Za člana nadzornega sveta D. za mandatno obdobje petih let od dneva nastopa mandata se izvoli g. E. E., ki nastopi mandat člana nadzornega sveta z dnem, ko F. F. preneha mandat člana nadzornega sveta D."; 4.2. Skupščina za člana nadzornega sveta za mandatno obdobje petih let od dneva izvolitve na skupščini imenuje mag.G. G., MBA, ki nastopi mandat člana nadzornega sveta z dnem izvolitve na skupščini.; 4.3. Skupščina za člana nadzornega sveta za mandatno obdobje petih let od dneva izvolitve na skupščini imenuje mag. H. H., ki nastopi mandat člana nadzornega sveta z dnem izvolitve na skupščini."; - sklep skupščine, sprejet pod 5. točko dnevnega reda, ki se glasi: "5. Skupščina pooblašča prisotnega notarja I. I. iz Kranja, da izdela čistopis Statuta D. v skladu s sklepi, sprejetimi na današnji skupščini.", nični."

II/3primarni tožbeni zahtevek tretje tožnice, ki se glasi: "Ugotovi se, da so nični sklepi, ki so bili sprejeti na 39. skupščini tožene stranke dne 14. 12. 2020, in sicer: - sklep pod točko 1 dnevnega reda: "Za predsednika skupščine se izvoli odvetnik J. J. iz Ljubljane."; - sklep pod točko 1 dnevnega reda: "Ugotovi se, da delničarjem A., Ud, B., Ltd. in C., S.A.R.L. mirujejo glasovalne pravice iz vseh delnic, katerih imetniki so."; - sklepi pod točko 4 dnevnega reda: 4.1 Za člana nadzornega sveta D. za mandatno obdobje petih let od dneva nastopa mandata se izvoli g. E. E., ki nastopi mandat člana nadzornega sveta z dnem, ko F. F. preneha mandat člana nadzornega sveta D.; 4.2 Skupščina za člana nadzornega sveta za mandatno obdobje petih let od dneva izvolitve na skupščini imenuje mag. G. G., MBA, ki nastopi mandat člana nadzornega sveta z dnem izvolitve na skupščini.; 4.3 Skupščina za člana nadzornega sveta za mandatno obdobje petih let od dneva izvolitve na skupščini imenuje mag. H. H., ki nastopi mandat člana nadzornega sveta z dnem izvolitve na skupščini."

III.Podrednemu tožbenemu zahtevku vsake od tožnic se delno ugodi tako, da se razveljavi sklep, ki je bil sprejet na 39. skupščini tožene stranke dne 14. 12. 2020, in sicer sklep pod točko 1 dnevnega reda oziroma dodatni vmesni sklep, ki se glasi: "Ugotovi se, da delničarjem A., Ltd., B., Ltd. in C., S.A.R.L. mirujejo glasovalne pravice iz vseh delnic, katerih imetniki so.".

IV.V preostalem se zavrnejo:

IV/1podredni tožbeni zahtevek prve tožnice, ki se glasi: "Razveljavijo se sklepi, ki so bili sprejeti na 39. skupščini tožene stranke dne 14. 12. 2020, in sicer: - sklepi pod točko 4 dnevnega reda: 4.1 Za člana nadzornega sveta D. za mandatno obdobje petih let od dneva nastopa mandata se izvoli g. E. E., ki nastopi mandat člana nadzornega sveta z dnem, ko F. F. preneha mandat člana nadzornega sveta D.; 4.2 Skupščina za člana nadzornega sveta za mandatno obdobje petih let od dneva izvolitve na skupščini imenuje mag. G. G., MBA, ki nastopi mandat člana nadzornega sveta z dnem izvolitve na skupščini.; 4.3 Skupščina za člana nadzornega sveta za mandatno obdobje petih let od dneva izvolitve na skupščini, imenuje mag. H. H., ki nastopi mandat člana nadzornega sveta z dnem izvolitve na skupščini."

IV/2podredni tožbeni zahtevek druge tožnice, ki se glasi: "Sklepi skupščine delničarjev tožene stranke, izvedene dne 14. 12. 2020, in sicer: - sklep skupščine, sprejet pod 1. točko dnevnega reda, ki se glasi: "Za predsednika skupščine se izvoli odvetnik J. J. iz Ljubljane."; - sklepi skupščine, sprejeti pod 4. točko dnevnega reda, ki se glasijo: "4.1. Za člana nadzornega sveta D. za mandatno obdobje petih let od dneva nastopa mandata se izvoli g. E. E., ki nastopi mandat člana nadzornega sveta z dnem, ko F. F. preneha mandat člana nadzornega sveta D.; 4.2. Skupščina za člana nadzornega sveta za mandatno obdobje petih let od dneva izvolitve na skupščini imenuje mag. G. G., MBA, ki nastopi mandat člana nadzornega sveta z dnem izvolitve na skupščini.; "4.3. Skupščina za člana nadzornega sveta za mandatno obdobje petih let od dneva izvolitve na skupščini, imenuje mag. H. H., ki nastopi mandat člana nadzornega sveta z dnem izvolitve na skupščini."; - sklep skupščine, sprejet pod 5. točko dnevnega reda, ki se glasi: "5. Skupščina pooblašča prisotnega notarja I. I. iz Kranja, da izdela čistopis Statuta D. v skladu s sklepi, sprejetimi na današnji skupščini.", se razveljavijo."

IV/3podredni tožbeni zahtevek tretje tožnice, ki se glasi: "Razveljavijo se sklepi, ki so bili sprejeti na 39. skupščini tožene stranke dne 14. 12. 2020, in sicer: - sklep pod točko 1 dnevnega reda: "Za predsednika skupščine se izvoli odvetnik J. J. iz Ljubljane." - sklepi pod točko 4 dnevnega reda: 4.1 Za člana nadzornega sveta D. za mandatno obdobje petih let od dneva nastopa mandata se izvoli g. E. E., ki nastopi mandat člana nadzornega sveta z dnem, ko F. F. preneha mandat člana nadzornega sveta D.

4.2Skupščina za člana nadzornega sveta za mandatno obdobje petih let od dneva izvolitve na skupščini imenuje mag. G. G., MBA, ki nastopi mandat člana nadzornega sveta z dnem izvolitve na skupščini.

4.3Skupščina za člana nadzornega sveta za mandatno obdobje petih let od dneva izvolitve na skupščini imenuje mag. H. H., ki nastopi mandat člana nadzornega sveta z dnem izvolitve na skupščini."

V.Prva tožnica mora toženi stranki povrniti pravdne stroške, ki so toženi stranki nastali v pravdi po tožbi prve tožnice, razen stroškov, povezanih z delnim umikom tožbe prve tožnice, tožena stranka pa mora prvi tožnici povrniti pravdne stroške, povezane z umaknjenim delom njene tožbe. Stroški bodo odmerjeni s posebnim sklepom.

VI.Druga tožnica mora toženi stranki povrniti pravdne stroške, ki so toženi stranki nastali v pravdi po tožbi druge tožnice, razen stroškov, povezanih z delnim umikom tožbe druge tožnice, tožena stranka pa mora drugi tožnici povrniti pravdne stroške, povezane z umaknjenim delom njene tožbe. Stroški bodo odmerjeni s posebnim sklepom.

VII.Tretja tožnica mora toženi stranki povrniti pravdne stroške, ki so toženi stranki nastali v pravdi po tožbi tretje tožnice, razen stroškov, povezanih z delnim umikom tožbe tretje tožnice, tožena stranka pa mora tretji tožnici povrniti pravdne stroške, povezane z umaknjenim delom njene tožbe. Stroški bodo odmerjeni s posebnim sklepom.

2.Zoper sodbo se je pritožila toženka in priglasila stroške pritožbenega postopka.

3.Tožnice so na pritožbo odgovorile in priglasile stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Višje sodišče uvodoma ugotavlja, da se je nad prvo tožnico tekom pritožbenega postopka, in sicer 16. 5. 2023 pred sodiščem v kantonu Zug, Švica, pričel stečajni postopek. Po pravu švicarske konfederacije začetek stečajnega postopka nad prvo tožnico nima vpliva na tukajšnji pravdni postopek, saj pričetek stečaja še ni bil pravnomočen. Ker pa je zaradi stečaja prenehalo pooblastilo prve tožnice svoji pooblaščenki, višje sodišče odgovora na pritožbo prve tožnice, vloženega 12. 9. 2023 po Odvetniški pisarni L., d. o. o. - o. p., Ljubljana, ni upoštevalo.

6.V tej zadevi je sodišče prve stopnje v skupno obravnavanje združilo več zadev, in sicer tožbe treh tožnic, ki so vse uveljavljale ničnost, podrejeno pa izpodbojnost skupščinskih sklepov toženke, sprejetih na 39. skupščini 14. 12. 2020.

7.Sodišče prve stopnje je v s to pritožbo izpodbijani III. točki izreka delno ugodilo podrejenemu tožbenemu zahtevku vsake od tožnic in razveljavilo sklep pod točko 1. dnevnega reda oziroma dodatni vmesni sklep, v katerem je bilo ugotovljeno, da delničarju A., Ltd. in drugi ter tretji tožnici mirujejo glasovalne pravice iz vseh delnic, katerih imetniki so.

8.Tožnice so v postopku zatrjevale, da je sklep ničen (podrejeno pa izpodbojen), ker je skupščina sklepala o zadevi, ki ni v njeni pristojnosti, ker zadeva ni bila na dnevnem redu in pravilno objavljena ter zato, ker so bile glasovalne pravice odvzete nezakonito. V postopku sicer ni bilo sporno, da so družbi A., Ltd. in drugi ter tretji tožnici na podlagi odločb Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in Banke Slovenije glasovalne pravice iz delnic mirovale (in jim še mirujejo), na skupščini pa jim po tem, ko je bil izglasovan sklep o mirovanju pravic, predsednik pa je razglasil sprejem sklepa, glasovanje o ostalih sklepih ni bilo omogočeno in na skupščini niso smele glasovati.

9.Prvi odstavek 63. člena Zakona o prevzemih (ZPre-1) ureja sankcijo prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic prevzemnika, ki je dosegel prevzemni prag, dokler ne da prevzemne ponudbe ali dokler ne odtuji vrednostnih papirjev in delniških nakupnih opcij, ki niso vsebovane v vrednostnih papirjih, tako da prevzemnega praga ne dosega več. Ko nastopi obveznost podati prevzemno ponudbo in se ta krši, do mirovanja glasovalnih pravic pride že po samem zakonu. V primeru, da je ciljna družba prevzemniku omogočila uresničevanje glasovalnih pravic v nasprotju z določbami ZPre-1, lahko upravičenci vložijo izpodbojno tožbo za razveljavitev sklepa skupščine. Enako tožbo lahko vložijo tudi delničarji, kadar jim je bilo glasovanje onemogočeno, ti pa menijo, da je bilo to storjeno v nasprotju s prevzemno zakonodajo. V obeh primerih gre za izpodbojne razloge in ne razloge ničnosti, zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da primarno postavljeni zahtevki na ugotovitev ničnosti sklepa iz razloga kršitev ZPre-1 ne morejo biti utemeljeni.

10.Sodišče prve stopnje je nadalje zavzelo stališče, da je (ne)upoštevanje glasov posameznega delničarja (zaradi morebitne zlorabe glasovalne pravice) v pristojnosti predsednika skupščine in ne more biti v pristojnosti skupščine, saj so te določene v 293. členu ZGD-1 in med njimi ni odločanja o mirovanju glasovalnih pravic nezakonitega prevzemnika. Pristojnost ne izhaja niti iz ZPre-1 ali drugega zakona, niti iz statuta toženke. Po stališču sodišča prve stopnje je sklep izpodbojen, saj je njegova vsebina v nasprotju z zakonom, in sicer v nasprotju z določbami o pristojnosti skupščine. Zato je sodišče prve stopnje sklep pod točko 1 dnevnega reda oziroma dodatni vmesni sklep razveljavilo.

11.Ob preizkusu te pritožbe je tako sporno vprašanje pristojnosti za sprejem odločitve v zvezi z mirovanjem glasovalnih pravic. S stališčem, da je odločanje o odvzemu glasovalnih pravic v pristojnosti predsednika skupščine in ne skupščine, se toženka v pritožbi strinja, prav tako višje sodišče. Glede na to, da pravne posledice kršitve 63. člena ZPre-1 nastanejo že po zakonu, je naloga predsednika skupščine, da to dejstvo ugotovi in ukrepa v skladu z zakonom. Ugotovitev o tem, ali delničarja pripustiti h glasovanju, se vpisuje v notarski zapisnik, enako tudi ugotovitve v primeru spornosti glasovalne pravice delničarja. Stališče teorije je tudi, da je treba pravni interes po tem, da se pred odločanjem o posameznem vprašanju z dnevnega reda razčistijo vprašanja, povezana z glasovalno pravico, priznati vsem delničarjem (ne glede na to, kakšne delnice imajo), a pri tem opozarja, da ti v svojstvu delničarjev nimajo pravice zahtevati, da bi sami odločali o dovolitvi ali nedovolitvi glasovanja posameznemu delničarju, niti nimajo pravice predsedujočega prisiliti, da on temu delničarju prepove glasovati. Odločitev o tem bo namreč sprejel predsedujoči, delničarji pa le, če bo od njih ta to zahteval.

12.Pritožba nadalje meni, da predsedujoči skupščini lahko to svojo pristojnost prenese na skupščino, ki o vprašanju mirovanja glasovalnih pravic sprejme odločitev, zavezujočo tudi za predsednika skupščine. Vendar to vprašanje za odločitev o pritožbi ni relevantno, saj pritožnica niti ne trdi, da bi na sporni skupščini predsedujoči zahteval, da o vprašanju mirovanja glasovalnih pravic odločitev sprejme skupščina delničarjev. Tudi sicer je stališče teorije, da originarnih pristojnosti predsednika delniške družbe delničarji ne morejo omejevati, on pa jih mora izpolnjevati. Taka zahteva predsedujočega bi morala biti po stališču višjega sodišča tudi ustrezno protokolirana.

13.Pritožnica prav tako ne trdi, da bi prenos pristojnosti s predsednika na skupščino uveljavljala v postopku pred sodiščem prve stopnje, ki tega ne bi upoštevalo. V zvezi s procesnim gradivom pred sodiščem prve stopnje (konkretneje odgovorom na tožbo) se namreč sklicuje le na svoje trditve o pravici t. i. procesnega vodstva, ne trdi pa, da bi jo predsedujoči izkoristil v smeri, kot je bilo pojasnjeno zgoraj. Pritožnica torej ni trdila, da bi predsedujoči ob sprejemanju tu izpodbijanega sklepa prenos svoje pristojnosti na skupščini predlagal oziroma zahteval, niti kaj takega ne izhaja iz zapisnika skupščine (prim. 212. člen ZPP).

14.Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da odločitev o mirovanju glasovalnih pravic ni bila v pristojnosti skupščine. Med določenimi v 293. členu ZGD-1 namreč ni omenjena. Pritožnica ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da taka pristojnost skupščine iz statuta toženke ne izhaja, niti ni toženka česa takega trdila v postopku pred sodiščem prve stopnje.

15.Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka odločbe pravilna in zakonita. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kakšnih drugih po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev materialnega ali procesnega prava, je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem delu potrdilo odločbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

K odločitvi o stroških postopka

16.Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker toženka s pritožbo ni uspela, mora drugi tožnici, ki je na pritožbo odgovorila, povrniti stroške pritožbenega postopka (155. člen ZPP), ki jih je višje sodišče odmerilo po priglašenem stroškovniku, v skladu z Odvetniško tarifo (OT). Za sestavo odgovora na pritožbo (tar. št. 22/1 OT) gre drugi tožnici 375 točk, za pavšalne izdatke v višini 2% od vrednosti storitve (tretji odstavek 11. člena OT) pa 7,5 točk, kar glede na vrednost odvetniške točke v višini 0,60 EUR in po prištetju 22 % davka na dodano vrednost znaša 279,99 EUR. Toliko ji mora toženka plačati v 15 dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. člen v zvezi s četrtim odstavkom 458. člena ZPP).

17.Ker je na pritožbo odgovorila tudi tretja tožnica, ji toženka dolguje isto kot drugi tožnici, kar prav tako izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

-------------------------------

1Prim. prvi odstavek 64. člena ZPre-1.

2Sodišče se opira na pravno teorijo: B. Bratina, D. Jovanovič, M. Bratina, Odgovornost predsednika skupščine v delniški družbi, Pravna praksa, 2015, št. 5, str. 6-8.

3Tako S. Prelič v: Posamezna pravna vprašanja izvajanja glasovalne pravice na skupščini d.d., Podjetje in Delo 1/2000, str. 100.

4Tako B. Bratina, D. Jovanovič, M. Bratina, Odgovornost predsednika skupščine v delniški družbi, Pravna praksa, 2015, št. 5, str. 6-8.

5Res gre za odločitev t. i. procesnega vodstva, a mora biti prav tako ugotovljena v notarskem zapisniku. Po stališču višjega sodišča namreč tak prenos pristojnosti predsednika skupščine ne more biti konkludenten.

6Ki da je utemeljena na societetnem pravu in spoznanju, da vsa skupščina družbe za svoje delovanje potrebuje določeno procesualno vodstvo.

Zveza

Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 293 Zakon o prevzemih (2006) - ZPre-1 - člen 63, 63/1, 64, 64/1