Jedro

Sodišče pravilno sklepa, da je zadosti izkazana ogroženost, tako tožnikovega življenja kot zdravja, verjetno pa je tudi, da lahko ogroža življenje in zdravje drugih. Ni moč odvrniti teh vzrokov in ogrožanja z drugimi oblikami pomoči, saj nasprotni udeleženec zavrača zdravila.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu predlagajoče stranke, da nasprotnega udeleženca sprejme na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom UKC ... za dobo štirih mesecev, to je do 6. 11. 2023. 2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo odvetnik nasprotnega udeleženca in uveljavlja vse pritožbene razloge. Meni, da niso izpolnjeni pogoji z 39. člena ZDZdr, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno. Sodišče utemeljuje sklep, ker je potekal kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja zalezovanja na škodo takratne sodelavke nasprotnega udeleženca. Vendar opis ne vsebuje ogrožanja življenja ali zdravje drugega, sicer pa se je kazenski postopek končal s poravnavo. Ni bil nasilen do tretjih. Ni izkazano, da ogroža svoje življenje ali ogroža zdravje. Nezdravljen miokarditis in hipertenzija ni življenjsko ogrožujoč dogodek. Ni znakov, da bi bil samomorilsko ogrožen, saj bi morala biti nevarnost konkretna in dejanska. Sam ni navajal, da bi kdaj razmišljal o samomoru. Slaba osebna higiena in splošna neurejenost ali shujšanost sedem do osem kg ne more predstavljati hujšega ogrožanja njegovega zdravja. Slaba higiena in neurejenost stanovanja moti sosede, ki so tudi podali iniciativo za ta postopek. Vendar je odvzem prostosti eden hujših posegov v ustavne pravice. Življenjski slog pa ne more zadostovati ne glede na to, da je bila diagnosticirana psihotična simptomatika. Ni izkazano hujše premoženjsko ogrožanje. Izguba službe nekaj let pred upokojitvijo ne pomeni, da so izkazani pogoji. Gre za sklepanje sestre, ki ni podkrepljeno z drugimi materialnimi dokazi. Enako velja za dvig denarja, pri katerem ni jasno, kaj se je z denarjem zgodilo, sicer pa je s postavitvijo pod skrbništvo stanje sanirano.

3. Na vročeno pritožbo predlagatelj ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Bistvo pritožbe odvetnika nasprotnega udeleženca je, da niso izpolnjeni pogoji iz 39. člena ZDZdr, saj morajo biti ti pogoji konkretno izkazani. Pritožba meni, da je kazenski postopek zaključen s poravnavo, da opustitev zdravljenja miokarditisa in hipertenzije ni življenjsko ogrožujoče, da nasprotni udeleženec ni samomorilen in da ve za njegov življenjski slog, ki moti sosede. Za premoženjsko ogroženost pa pritožba meni, da ni podana, saj ima nasprotni udeleženec skrbnico, to je njegova sestra.

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi predloga CSD, zlasti pa izvedeniškega mnenja, ki ga je podala izvedenka psihiatrične stroke A. A., dr. med., tako v pisni obliki kot zaslišana kot izvedenka, ugotovilo, da so pogoji iz 39. člena ZDZdr podani. Sodišče je tudi prebralo listine iz spisa N 5/2023, ko je bil nasprotni udeleženec postavljen pod skrbništvo.

7. Izvedenka je po opravljenem pregledu nasprotnega udeleženca in pri obisku pri njem doma ugotovila, da ima nasprotni udeleženec nezdravljeno psihotično motnjo, ki je v akutni fazi. Izvedenka je bila tudi izvedenka v N 5/2023 in ga je pregledala marca 2023 in junija 2023 v tem postopku. Opravila je primerjavo njegovega stanja in ugotovila, da je tudi sedaj takšno, da je v akutni fazi. Opozorila je na razpoloženjsko lego, ki je depresivno disforična, precej izrazita so blodnjava prepričanja o lastni krivdi, zaradi česar je sklepala, da je potencialno tudi samomorilno ogrožen, čeprav to zanika. Takšna klinična slika je bila že pred 3 meseci. Izvedenka je iz pogovora izvedela, da se počuti ogroženega, nadzorovanega, da je možno, da ima slušne halucinacije, da meni, da mu prisluškujejo, zato se ne oglaša na telefon in daje TV na glas. Je nefunkcionalen in ne skrbi zase, se ne prehranjuje ustrezno in zavrača naročeno hrano iz DSO, ker naj bi bila zastrupljena. Ne jemlje zdravil za telesne bolezni in je lahko ogroženo njegovo zdravje. Zaradi psihotičnih vsebin, vezanih na okolico, ki jo ima vpeto v svoj blodnjavi sistem, je lahko ogroženo tudi življenje drugih. Potrebno je zdravljenje tako psihotične simptomatike kot tudi telesno zdravljenje. Zaradi resne duševne motnje ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja. Ker je odklanjal jemanje zdravil, je izvedenka menila, da je to, da je hospitaliziran, edina možnost in milejša oblika zdravljenja ne bi bila uspešna.

8. Odvetnik je podal ugovore tudi na prvo izvedeniško mnenje in izvedenka je v neposrednem zaslišanju odgovorila na pripombe odvetnika. Opozorila je, da so že konkretni znaki bolezni. Pustil je službo, opustil je zdravljenje telesnih težav, se umaknil v osamo in zanemaril svoje telesno stanje. Že nekaj časa ima tako izraženo psihozo, ki je v akutni fazi. Zaradi nekih neznanih dogodkov iz preteklosti meni, da bo šel na Dob, počuti se ogroženega, tava od doma, razvit ima psihotični sistem, da mu prisluškujejo, sumi sosede, meni, da so ljudje preoblečeni policisti, sosedje pa mu preko balkona skrivaj vstopajo v stanovanje in so mu vzeli prihranke, ki jih je dvignil z računa. Izvedenka je ugotovila, da je v relativno kratkem času v zadnjih dveh mesecih izgubil 7 do 8 kg, kar kaže, da se ne hrani ustrezno.

9. Sodišče je na podlagi dopolnitve izvedeniškega mnenja in listinskih dokazov pravilno sklepalo, da nezdravljenje duševne bolezni lahko ogrozi tudi njegovo premoženjsko stanje. Opustil je službo, dvignil 30.000,00 EUR in ne ve kje so. Dejstvo, da je sedaj skrbnica njegova sestra, ne more pomeniti, da ne more še naprej ogrožati svojega premoženjskega stanja s kakšnimi dejanji. Poleg tega je huje ogroženo njegovo zdravje, zlasti psihično in tudi telesno. Nezdravljena duševna bolezen, ki ima posledice, kot jih je opisalo sodišče prve stopnje, je dovolj konkretizirana ogroženost. Zmotno meni pritožba, da mora biti za ugotovitev samomorilnosti že poskus samomora ali da izpoveduje, da misli na samomor. Izvedenka je strokovnjakinja in je opisala njegovo duševno stanje, ki lahko pripelje tudi do takšnih dejanj. Lahko pa se ta dejanja obrnejo tudi proti drugim osebam, saj ima blodnjave misli in nanašalno govori o sosedih in osebah, ki ga zasledujejo. Zmotno meni pritožba, da se je sodišče oprlo samo na kazenski postopek, ki je zaključen. Oprlo se je zlasti na mnenje izvedenke, ki je pregledala nasprotnega udeleženca in ga obiskala na domu ter podala pisno in ustno izvedeniško mnenje. Odgovorila je na vsa dodatna vprašanja. Sklepala je, da so težave nasprotnega udeleženca zaradi psihoze s paranoidno nanašalno blodnjavimi in depresivnimi znaki, zaradi katerih ima nasprotni udeleženec hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje. Sodišče zato pravilno sklepa, da je zadosti izkazana ogroženost, tako tožnikovega življenja kot zdravja, verjetno pa je tudi, da lahko ogroža življenje in zdravje drugih. Ni moč odvrniti teh vzrokov in ogrožanja z drugimi oblikami pomoči, saj nasprotni udeleženec zavrača zdravila. Potrebuje nadzor za uvajanje farmakoterapije, kar vse se lahko zgodi le na oddelku pod posebnim nadzorom. Za dokončno diagnostiko, uvajanje in prilagajanje terapij pa je potreben čas štiri mesece.

10. Tako se izkaže, da ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da sodišče ni ugotovilo kumulativno vseh zahtevanih pogojev iz določbe 39. člena ZDZdr. Sicer pa po 71. členu ZDZdr se lahko pridržano osebo predčasno odpusti ali premesti na drug oddelek še pred potekom časa, če se bo stanje izboljšalo ali ni več pogojev za zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve. S tem je sodišče prve stopnje zadosti utemeljeno pretehtalo z Ustavo zagotovljene pravice nasprotnega udeleženca in tudi potrebno po omejevanju njegovih pravic. Zdravstveni poseg tako mora biti sorazmeren z njegovim namenom. Sodišče je pravilno izbralo tistega, ki najmanj posega v osebno integriteto osebe in najmanj omejuje njegovo osebno svobodo.

11. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 42. člena ZNP-1 in 365. člena ZPP.