Jedro

Stranski udeleženec v upravnem postopku, kar tožeča stranka v tem primeru je, vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi, te pa so neposredno na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi (prvi in drugi odstavek 43. člena ZUP), kar pomeni, da v postopku lahko varuje zgolj tiste interese, ki so pravno varovani, ne pa tudi drugih, za katere sicer sama ocenjuje, da vanje ne bi smelo biti poseženo.

Minimalni odmik 4-ih metrov se nanaša samo na stavbe in ne na gradbene inženirske objekte ali zunanje ureditve ob stavbah. To stališče potrjuje tudi določba 6. člena ZU, ki na območju začasnih ukrepov izrecno dopušča gradnje, s katerimi se izboljšuje komunalna in druga gospodarska infrastruktura.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Izola izdala investitorju A. gradbeno dovoljenje za gradnjo dostavne poti in zunanje ureditve severovzhodnega dela območja (II. faza) na parceli številka 86/1, 74, 87, 93/1 in 94/1 vse k.o. … v obsegu iz II. točke in pod pogoji iz III. točke tega izreka.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da bo investitor v okviru zunanje ureditve bolnišničnega kompleksa A. na severni in severozahodni strani le-tega uredil funkcionalne prometne površine ob stavbi A., to je zgradil dostopno pot in parkirišče z obračališčem. Dostopna pot predstavlja asfaltirani odcep od obstoječe asfaltirane interne dostopne poti na parc. št. 139 k.o. …, ki bo služila kot pristop do spodaj navedenega parkirišča z obračališčem. Potekala bo v smeri vzhod - zahod pretežno preko parc. št. 86/1, deloma tudi preko parc. št. 94/1 (skrajni severni del parcele) in 87 (skrajni južni vogal parcele) k.o. … do platoja na severozahodni strani ob stavbi bolnišnice, kjer bo asfaltirano parkirišče z obračališčem. Cesta bo asfaltirana, širine 4 m in skupne dolžine približno 167,00 m. Ob njej se bo blizu meje s parc. št. 144/2 k.o. … zgradil podporni zid višine h = 2.00 m od temelja (vidnega dela približno 1,50 m) in dolžine 8,86 m, v nadaljevanju poti se bo na parc. št. 94/1 in 86/1 k.o. … zgradil tudi podporni zid višine h = 3,10 m od temelja (vidnega dela približno 2,50 m) in dolžine 8,65 m ter postavilo jekleno varnostno ograjo. Pri profilu P3 se bo proti jugu oziroma med dvema krakoma bolnišnične stavbe (servisna cesta za dostop do notranje bolnišnične pasaže, kjer je rentgen) asfaltiralo obstoječo servisno cesto širine 3,5 m in dolžine približno 30 m. Cesta bo potekala na višini med 106,92 in 110,76 m n.v. Za novi del ceste in parkirišče se bo izvedlo zunanjo razsvetljavo v kabelski kanalizaciji, s kandelabri 8 m višine, ki se bo napajal iz obstoječega prižigališča ob stavbi na parc. št. 86/1 k.o. … (nova prostostoječa omarica KPO-SB-JR). Predvideno je odvodnjavanje območja parkirišča v obstoječo meteorno kanalizacijo; na območju predvidenega parkirišča je bila deloma že zgrajena interna meteorna kanalizacija (kanal m1 in kanal m2) na podlagi gradbenega dovoljenja št. 351-197/2010/G-11/15 z dne 18.2.2011. Predmet tega dovoljenja je gradnja kanalov, ki se priključujejo nanju, in sicer kanali MK3 dolžine 6m in notranjega premera 250 mm, MK4 dolžine 13 m in notranjega premera 250 mm, priključki cestnih požiralnikov in priključki talnih požiralnikov. Na parkirišču se bo uredilo 106 parkirnih mest za osebna vozila in 2 za motorna kolesa. Ob severnem robu parkirišča se bo namestila varovalna ograja. Za izkopano zemljo in kamenje je predvideno, da bo deponirana v okviru gradbišča, kot je prikazano v načrtu gospodarjenja z gradbenimi odpadki.

V nadaljevanju navaja, da pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja predpisuje Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) v 66. členu. Ta določa, da mora pristojni upravni organ za gradbene zadeve, preden izda gradbeno dovoljenje, preveriti tudi: ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom; ali je projekt izdelala pravna oziroma fizična oseba, ki je med izdelavo projekta izpolnjevala s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta, ter ali je oseba, ki je navedena kot odgovorni projektant, med izdelavo projekta izpolnjevala pogoje za odgovornega projektanta; ali so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja; ali ima projekt predpisane sestavine in ali je bila opravljena revizija projektne dokumentacije kadar je predpisana, ter ali so revidenti in odgovorni revidenti, ki so jo opravili, med revidiranjem izpolnjevali pogoje za revidenta in odgovornega revidenta; ali so dajatve in prispevki, določeni z zakonom, plačani oziroma so na drug zakonit način izpolnjene investitorjeve obveznosti; ali ima investitor pravico graditi in ali iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta. Po družbenem planu Občine Izola za obdobje 1986 - 1990 (Ur. objave, št. 19/90 in nasl.) se obravnavana lokacija nahaja v prostorski enoti M-C6/1, katere namenska raba je "poselitvena območja - mešana območja (M): mešano območje in območje javne infrastrukture, prioritetno namenjeno zdravstvu, vzgoji in izobraževanju, socialnemu varstvu in stanovanjem". Do sprejema prostorskega akta so za to območje sprejeti začasni ukrepi po Odloku o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora v občini Izola (Uradne objave Občine Izola, št. 15/2009, v nadaljevanju ZU). V skladu s 4. členom ZU obsega zavarovano območje tudi obravnavanih pet zemljiških parcel. Po 5. členu ZU so sprejeti naslednji začasni ukrepi: prepoved parcelacije zemljišč in izvajanje gradenj ter urejanje trajnih nasadov. Po 6. členu ZU pa je, ne glede na določila 5. člena, v območju začasnih ukrepov dovoljena med drugim tudi gradnja, s katero se izboljšuje komunalna in druga gospodarska infrastruktura (b. točka 1. odstavka). Obravnavana ureditev funkcionalne prometne površine na zemljišču ob stavbi A., ki izpolnjuje vse zgoraj navedene pogoje po ZU, ima izdano soglasje Občine Izola št. 351-109/2012-2 z dne 28. 9. 2012, s čimer je izpolnjen pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1. Kot stranski udeleženec v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja se je na vabilo upravnega organa odzval, poleg ostalih vabljenih, tudi B.B. (tožeča stranka), ki je podal pripombe na nasutje, ki meji na parcele številka 86/2 in 93/2 k.o. … z zahtevo, da se ga odstrani. Trdi, da je investitor navedeno nasutje izvedel nekontrolirano z odlaganjem in deponiranjem zemeljskega materiala v višini cca 4 m in več. V nadaljevanju ugovarja tudi poteku dostopne ceste, saj oporni zid teče po meji njene parcele, predpisana minimalna odmaknjenost pa je 4 m. Poleg tega ni urejeno odvodnjavanje meteornih in drenažnih vod za področje dostopne ceste in nekontrolirano nasipavanje zemljine na parceli številka 86/1 k.o. …. V zvezi z navedenimi pripombami upravni organ 1. stopnje ugotavlja, da je po projektu nasutje deponija izkopanega materiala, torej gre za gradbeni odpadek v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih. V zvezi z deponijo materiala, ki deloma služi tudi tamponskemu nasutju zaradi gradnje dostopne ceste ne bi smelo priti do škode sosednjih zemljišč zaradi zdrsavanja zemljine, saj jo je po pravilih stroke sprojektirala zato usposobljena oseba. V zvezi z 4 metrskim odmikom pa ugotavlja, da je podporni zid ob meji s parcelo številka 144/2 k.o. … po projektu predviden znotraj meja parcele številka 86/1 k.o. … in ne sme poseči na sosednjo parcelo številka 144/2 k.o. …, ki je v solasti stranskih udeležencev. Glede pripombe o določbi prostorskega akta o minimalnem 4 metrskem odmiku od parcelne meje s sosednjim zemljiščem pa upravni organ prve stopnje pojasnjuje, da se ta določba nedvomno nanaša samo na stavbe in ne na gradbene inženirske objekte ali zunanje ureditve ob stavbah. Taka razlaga izhaja iz določbe ZU, ki v 1. alinei c. točke prvega odstavka 7. člena določa, da je potrebno zagotoviti gradbeno tehnično, funkcionalno in oblikovno skladnost posegov na objektih in njihovi zunanji ureditvi, nato pa v nadaljevanju za iste objekte predpisuje, da so odmiki objektov od parcelnih mej minimalno 4 metre, v primeru manjših odmikov pa je potrebno pridobiti soglasje lastnika sosednjega zemljišča. Navedeno pomeni, da soglasje stranskih udeležencev v konkretnem primeru (tudi tožeče stranke) ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je v projektu investitor na parc. št. 86/1, k.o. …, predvidel gradnjo dostopne poti in podpornega nasipa (nasutje zemljine), pri čemer gradnja tega nasipa v projektu ni predvidena v smislu samostojnega objekta (parkirišča ali obračališča) temveč služi očitno zgolj kot tamponsko nasutje materiala za potrebe cestišča. Skladno z določili Zakona o cestah je potrebno cestni nasip obravnavati kot cestno telo, ki ga je investitor postavil tik ob mejo in ni upošteval minimalnega odmika objekta od meje s sosednjo parc., kot to določa 3. alineja c točke 7. čl. Odloka o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora v občini Izola (Uradne objave Občine Izola, št. 15/2009). Citirano določilo namreč jasno določa, da mora biti odmik objekta (pri čemer podrobneje ne definira vrsto objekta, torej ni mogoče preprosto izključiti gradbeno inženirskih objektov) od parcelnih meja vsaj 4 m, iz konkretnega primera pa jasno izhaja, da je odmik cestnega telesa manjši od 4 m, solastniki sosednje parc. št. 86/2 in 144/2 k.o. … pa niso podali nikakršnega soglasja. V zadevni gradnji nasipa ni mogoče niti mimo 31. čl. Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje Občine Izola (Uradne objave PN, št. 35/89 in Uradne objave Občine Izola, št. 12/03), ki določa, da višina zemljišča ob parcelni meji ne sme odstopiti od višine naravnega terena, če so potrebni podporni zidovi morajo biti prikazani v lokacijski dokumentaciji in praviloma ne smejo presegati 1,5 m. Iz projekta za PGD pa izhaja, da je ob parcelni meji s parc. št. 86/2 in 144/2, k.o. … izveden nasip, ki bistveno odstopa od višine naravnega terena (višina nasipa je med 2,5 m do 3m).

Glede na vse navedeno predlaga, da sodišče tožbi ugodi izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponoven postopek, toženi stranki pa naloži stroške tega postopka.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je z odločbo št. 35108-34/2013-5-06411121 z dne 2.4.2013 zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

Investitor kot prizadeta stranka v tem postopku je podal odgovor na tožbo. Navaja, da tožeča stranka v tožbi uveljavlja ugovore za katere niti nima pravnega interesa, niti za take ugovore ne izkazuje pravnega interesa, poleg tega pa njeni ugovori na pravilnost izpodbijane odločbe ne vplivajo. Tako so popolnoma zgrešene navedbe tožeče stranke v zvezi s podpornim nasipom ker naj ne bi bil upoštevan štiri metrski odmik objekta od meje s sosednjo parcelo. Podporni nasip namreč ni objekt v smislu 3. alinee c. točke 7. člena Odloka Občine Izola, ki se nanaša samo na stavbe in ne na gradbene inženirske objekte ali zunanje ureditve ob stavbah. V zvezi z ugovori tožeče stranke, da iz projekta PGD izhaja, da je ob parcelni meji s parcelami številka 86/2 in 144/2 k.o. … izveden nasip, ki bistveno odstopa od višine naravnega terena pa navaja, da to ni bilo predmet odločanja pri izdaji izpodbijanega gradbenega dovoljenja. V primeru kakršnegakoli nelegalnega posega v prostor ali gradnje pa ima pristojna inšpekcija pooblastila, s katerimi doseže prekinitev nelegalnega posega v prostor oziroma gradnje, ali pa celo odstranitev nelegalne gradnje. Ob upoštevanju vsega navedenega predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podala pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Sodišče najprej ugotavlja, da stranski udeleženec v upravnem postopku, kar tožeča stranka v tem primeru je, vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi, te pa so neposredno na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi (prvi in drugi odstavek 43. člena ZUP), kar pomeni, da v postopku lahko varuje zgolj tiste interese, ki so pravno varovani, ne pa tudi drugih, za katere sicer sama ocenjuje, da vanje ne bi smelo biti poseženo. Stranski udeleženec v postopku tudi ne more uveljavljati svojih dejanskih koristi, javnih koristi ali koristi tretjih oseb. Tožeča stranka je bila vključena v postopek kot solastnik parcel številka 144/2, 86/2, 94/2 in 93/2 k.o. …. Nesporno je bilo tudi ugotovljeno, da je obravnavana lokacija v prostorski enoti M-C6/1, katere namenska raba je "poselitvena območja - mešana območja (M); mešano območje in območje javne infrastrukture, prioritetno namenjeno zdravstvu, vzgoji in izobraževanju, socialnemu varstvu ter stanovanju". Do sprejema prostorskega akta so za to območje sprejeti začasni ukrepi z Odlokom o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora v Občini Izola (v nadaljevanju ZU), v skladu s katerim obsega zavarovano območju tudi obravnavanih pet zemljiških parcel. V skladu s 6. členom ZU pa je dovoljena gradnja s katero se izboljšuje komunalna in druga gospodarska infrastruktura.

Sodišče tudi pritrjuje stališču upravnega organa prve stopnje in upravnega organa druge stopnje, da se minimalni odmik 4-ih metrov nanaša samo na stavbe in ne na gradbene inženirske objekte ali zunanje ureditve ob stavbah. To stališče potrjuje tudi že navedena določba 6. člena ZU, ki na območju začasnih ukrepov izrecno dopušča gradnje, s katerimi se izboljšuje komunalna in druga gospodarska infrastruktura. Nameravana gradnja je torej dopustna brez predhodno pridobljenih soglasij solastnikov sosednjih zemljišč.

V zvezi z ugovorom, ki se nanaša na zatrjevano zavajajoč podatek preseka podpornega zidu na meji s parcelo številka 144/2 pa sodišče ugotavlja, da ni relevantnega pomena. Dopustna je namreč gradnja podpornega zidu višine 2 m od temelja, kar je jasno razvidno iz izreka izpodbijanega gradbenega dovoljenja. Ob upoštevanju navedenega napačen grafičen prikaz preseka nima nobenega vpliva, saj je izrek odločbe tisti, ki ga mora investitor pri gradnji upoštevati.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo, v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II. izreka: Ker je sodišče tožbo tožeče stranke zavrnilo, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.