Jedro

Z vložitvijo predloga za izvršbo je bil uveden postopek izvršbe (1. odst. 2. čl. ZIZ). ZIZ v 1. odst. 43. čl. določa, da lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo, njegov umik mora biti jasen in določen in ne sme biti dvoma o njegovi vsebini, če naj ga sodišče upošteva kot umik predloga za izvršbo.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za izvršbo, ker je ugotovilo, da ga upnik ni v določenem 8-dnevnem roku dopolnil s predložitvijo verodostojne listine.

Proti navedenemu sklepu je upnik (ki sebe v pritožbi poimenuje kot tožeča stranka, nasprotno stranko pa kot tožena stranka) vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da je

21.12.2004 vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Vendar pa je po njegovi vložitvi ugotovil, da za leto 2001, kljub nespornim določilom pogodbe, računa za plačilo zakupnine ni izstavil oziroma so bili izstavljeni računi zavrnjeni, tako da jih ni knjižil v svoje poslovne knjige. V izogib ugovora nasprotne stranke zoper sklep o izvršbi je dne 21.1.2005 vložil pripravljalno vlogo, s katero je zgolj popravil svoj zahtevek, s katerim je predlagal, da sodišče nasprotni stranki naloži plačilo vtoževane terjatve. S tem je smiselno umaknil predlog za izvršbo in je tako smiselno predlagal, da se postopek nadaljuje kot s tožbo. Sodišče bi zato moralo ob pravilni uporabi materialnega prava nadaljevati postopek kot s tožbo, ob smiselni uporabi določil 1. odst. 434. čl. ZPP. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine je namreč v delu, s katerim naloži plačilo vtoževane terjatve dolžniku (toženi stranki) identičen plačilnemu nalogu oziroma pomeni le njegovo nadgradnjo z delom, s katerim sodišče dovoli predlagano izvršbo. Samo dejstvo, da je bil prvotni predlog naslovljen kot "predlog za izvršbo" in vpisan v "Ig" vpisnik, nima in ne sme imeti materialnopravnih in procesnih posledic, ki bi vodile do odreka pravnega varstva osebi, ki je pomotoma naslovila vlogo z drugim nazivom. Sam naziv vloge namreč za postopek ni relevanten. Poleg navedenega se upnik sklicuje tudi na dejstvo, da je bila v navedenem primeru stvarna pristojnost naslovnega sodišča v celoti podana in bi tako lahko sodišče samo nadaljevalo postopek kot s tožbo. Tudi sprememba postopka (iz izvršilnega v pravdni postopek) ne more imeti takih posledic, kot izhajajo iz sklepa naslovnega sodišča. Upnik sklep izpodbija tudi iz razloga nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Iz njega namreč izhaja, da ga je sodišče pozvalo na dopolnitev predloga za izvršbo, da pa se upnik temu ni odzval. To ne drži, saj je na sodišče naslovil pripravljalno vlogo z dne

21.1.2005.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Pri obravnavani zadevi ne gre za to, ali je vloga stranke, s katero je uveden določen sodni postopek vpisana v en ali drug vpisnik sodišča, kot to zmotno meni pritožba, ravno tako pa ne gre za vprašanje, ali je vloga upnika, s katerim je bil uveden predmetni postopek, po vsebini predstavljala nekaj drugega kot to, kar je navedeno v njenem nazivu. Res je, da mora sodišče vlogo stranke obravnavati po vsebini, ne pa po njenem nazivu in pritožnik ima prav, da sam naziv vloge za postopek ni relevanten. Vendar pa je v obravnavanem primeru naziv vloge upnika povsem skladen z njeno vsebino: upnik je dne 21.12.2004 vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Ta predlog vsebuje vse v zakonu določene sestavine (40. in 41. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ), tako da ni moglo biti dvoma, da je šlo za vlogo, s katero je upnik predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine. Z vložitvijo predloga za izvršbo je bil uveden postopek izvršbe (1. odst. 2. čl. ZIZ). ZIZ v 1. odst. 43. čl. določa, da lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo, njegov umik mora biti jasen in določen in ne sme biti dvoma o njegovi vsebini, če naj ga sodišče upošteva kot umik predloga za izvršbo. Glede na to nima prav pritožnik, češ da bi moralo sodišče prve stopnje njegovo pripravljalno vlogo z dne 21.1.2005 smiselno šteti kot umik predloga za izvršbo. Ker je torej že uvedeni izvršilni postopek še vedno aktualen, sodišče prve stopnje ni moglo samo šteti te vloge upnika kot tožbe (v njej so sicer navedeni vsi podatki po

180. in 105. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP, ki jih mora vsebovati tožba), v povezavi s katero sicer pritožnik nima prav, da bi bilo za obravnavo spora stvarno pristojno isto sodišče (1. tč. 1. odst. 481. čl. ZPP). Možnost, da se izvršilni postopek, ki teče po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, prevesi v pravdnega, je podana le v primeru, če dolžnik zoper izdani sklep o izvršbi vloži obrazložen in zato utemeljen ugovor.

Ker v obravnavani zadevi upnik ni ravnal skladno s pozivom sodišča prve stopnje, da predloži verodostojno listino, je bil izpodbijani sklep utemeljeno izdan. Pritožba upnika zato ni utemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).