Jedro

Odločanje sodišča je v postopku izvršbe na nepremičninah razdeljeno na posamezne faze, pri čemer zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi predstavlja zgolj eno od izvršilnih dejanj, potrebnih za realizacijo sklepa o izvršbi. Izvršilno sodišče zato v takem primeru ni "organ, na čigar zahtevo zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti" v smislu 1. točke prvega odstavka 132. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), kot so na primer različni upravni organi, ko odločajo v postopkih iz svoje pristojnosti. Zato ni udeleženec zemljiškoknjižnega postopka in v posledici tega tudi ne more imeti pravice do pritožbe.

Izrek

Pritožba Okrajnega sodišča v Ljutomeru se zavrže. Pritožbi udeleženca I. d.o.o. se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

Zemljiškoknjižno sodišče je na podlagi obvestila Okrajnega sodišča v Ljutomeru, ki mu je bil priložen sklep o izvršbi, dovolilo z učinkom od 17.8.2017, ko je bilo obvestilo „nastavljeno“ v aplikaciji elektronske zemljiške knjige, vknjižbo hipoteke za terjatev v višini 115.582,70 EUR in zaznambo izvršbe opr. št. I 128/2017 pri nepremičninah, v (so)lasti S. B.. Ugovora, ki sta ju vložila I. d.o.o. - upnik iz izvršilnega postopka, v imenu sodišča pa sodnik, ki je odločal v izvršilni zadevi, sta bila z izpodbijanim sklepom zavrnjena.

Proti taki odločitvi se pritožujeta Okrajno sodišče v Ljutomeru in upnik.

Prvo navedeni pritožnik navaja, da bi zemljiškoknjižno sodišče moralo po uradni dolžnosti hkrati z zaznambo izvršbe dovoliti vknjižbo hipoteke v vrstnem redu predznamovane hipoteke, ki je bila vpisana na podlagi predhodne odredbe. Poudarja, da predznambe ni potrebno opravičevati s predlogom za vknjižbo hipoteke v vrstnem redu predznamovane hipoteke, ampak se to opravi po uradni dolžnosti. Sklep o izvršbi je Okrajno sodišče v Ljutomeru izdalo na predlog upnika, v korist katerega je bila hipoteka predznamovana, sklep pa je bil izdan, ko je postala sodna odločba, ki je bila izvršilni naslov, pravnomočna. Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na sklep izvršilnega sodišča. Pritožba še opozarja, da so bili stroški v izvršilnem naslovu stranska terjatev, medtem ko je bila glavnica določena natančno tako kot je vknjižena hipoteka v predznamovanem vrstnem redu. S predhodno odredbo so bili označeni upnik, dolžnik, predmet zavarovanja (dolžnikove nepremičnine) in podatki o terjatvi, vse to pa je vseboval tudi sklep o izvršbi, s katerim se je predznamba opravičila.

Udeleženec I. d.o.o. v pritožbi, vloženi po pooblaščencu, najprej povzema vsebino dosedanjih postopkovnih dejanj v tej zemljiškoknjižni zadevi in navaja, da je bil v konkretnem primeru sklep o izvršbi izdan na podlagi elektronsko vloženega predloga za izvršbo in na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe v zvezi s terjatvijo, ki je bila zavarovana s predznamovano hipoteko, vpisano v zemljiški knjigi pod ID omejitve 164... Upnik je predlagal izvršbo za znesek 105.147,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.5.2011 dalje, za stroške izvršilnega postopka v višini 36,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.6.2011 dalje ter za znesek v višini 10.398,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje. Že ob vložitvi predloga za izvršbo je pritožnik dodano obrazložil, da je njegova terjatev zavarovana s predznambo zastavne pravice na nepremičninah. Sodišču je predlagal, naj se hipoteka ter zaznamba izvršbe po uradni dolžnosti vknjižita v predznamovanem vrstnem redu. Terjatev, ki je bila zavarovana s predznambo hipoteke, je bila pravnomočno ugotovljena 14.6.2017. Ker je upniku uspelo opravičiti izdajo predhodne odredbe z vložitvijo predloga za izvršbo, je zastavna pravica na nepremičnini, kot izhaja iz sklepa o izvršbi in sklepa o dopolnitvi sklepa o izvršbi, nastala z učinkom za nazaj. Tudi ta pritožnik poudarja, da predznambe hipoteke ni potrebno opravičevati s predlogom za vknjižbo hipoteke v vrstnem redu predznamovane hipoteke, ampak se to opravi po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izvršbi. V zvezi z obrazložitvijo sodišča, da se zneska ne ujemata, pa pritožnik navaja, da iz sklepa o izvršbi in sklepa o dopolnitvi izvršbe jasno izhaja, da gre za isto terjatev – 105.147,98 EUR, s sodbo pa je bilo poleg plačila glavnice naloženo dolžniku tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti od glavnice in pravdni stroški, kar vse upnik terja v izvršilnem postopku. V kolikor bi bilo slediti razlagi sodišča, da se terjatvi ne glasita na isti znesek, institut predznambe hipoteke v praksi ne bi bil izvršljiv. Obresti od glavnice in pravdnih stroškov po višini v sklepu o predhodni odredbi ni bilo mogoče upoštevati. Sodišče je namreč najprej odločalo o glavnici, za katero je upnik z verjetnostjo izkazal, da obstoji na dan odločanja o predhodni odredbi. Pritožnik še meni, da ni podlage za to, da bi terjatev iz naslova glavnice uveljavljal v enem izvršilnem postopku, plačilo obresti od glavnice in stroškov pravdnega postopka pa v drugem izvršilnem postopku.

Pritožba Okrajnega sodišča v Ljutomeru ni dovoljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo.

V tem postopku je zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odločalo o zaznambi sklepa o izvršbi in vpisu hipoteke na podlagi obvestila in sklepa izvršilnega sodišča. Odločanje sodišča je v postopku izvršbe na nepremičnine razdeljeno na posamezne faze, pri čemer zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi predstavlja zgolj eno od izvršilnih dejanj, potrebnih za realizacijo sklepa o izvršbi. Izvršilno sodišče zato v takem primeru ni "organ, na čigar zahtevo zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti" v smislu 1. točke prvega odstavka 132. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), kot so na primer različni upravni organi, ko odločajo v postopkih iz svoje pristojnosti. Zato ni udeleženec zemljiškoknjižnega postopka in v posledici tega tudi ne more imeti pravice do pritožbe. Pritožbo sodišča je bilo zato potrebno zavreči. Utemeljena pa je pritožba udeleženca I. d.o.o. - upnika iz izvršilnega postopka.

Zemljiškoknjižno sodišče je vpis hipoteke dovolilo z učinkom od 17.8.2017, ugovor upnika, da bi moralo na podlagi sklepa o izvršbi in sklepa o dopolnitvi izvršbe dovoliti vknjižbo hipoteke v predznamovanem vrstnem redu glede na to, da je bila pri dolžnikovih nepremičninah vpisana predznamba zastavne pravice pod ID omejitve 164..., pa je bil z izpodbijanim sklepom zavrnjen. V utemeljitvi odločitve je sodišče najprej povzelo vsebino 147. in 55. člena ZZK-1, zatem pa obrazložilo, da je bila predznamba hipoteke v korist upnika vpisana za terjatev v znesku 105.147,98 EUR, terjatev iz sklepa o izvršbi pa se glasi na 115.582,70 EUR, kar je več, kot je bilo predznamovano. Razliko je ugotovilo tudi glede teka zakonskih zamudnih obresti, saj so bile predznamovane v višjem obsegu, in sicer že od 19.5.2011 dalje do plačila, izvršba glede obresti od glavnice pa je bila dovoljena šele od 25.5.2011 dalje do plačila. Dodalo je še, da do odločitve, za katero sta se zavzemala oba vlagatelja ugovora, in sicer da bi morala biti po uradni dolžnosti vknjižena hipoteka v predznamovanem vrstnem redu, „ni mogoče priti prav zaradi prej citiranih določb ZZK-1 oziroma pravil zemljiškoknjižnega prava“ in se pri tem še sklicevalo na zadevo CDn 204/2016. Iz takšne obrazložitve sklepa ni mogoče povsem zanesljivo razbrati, ali je bil razlog za zavrnitev ugovora zgolj v različnih zneskih in različnem teku obresti v predznamovani hipoteki in sklepu o izvršbi, ali pa so podani tudi kakšni drugi razlogi, ki jih izkazuje stanje zemljiške knjige v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, katerega upoštevanje sodišču nalagata 147. in 55. člen ZZK-1. Ker „drugi razlogi“ niso posebej obrazloženi, je mogoče sklepati, da je imelo sodišče v mislih le različne zneske (105.147,98 EUR, na kolikor se glasi predznamba hipoteke in 115.582,70 EUR, na kolikor se glasi sklep o izvršbi), na kar bi nakazovalo sklicevanje na zadevo Cdn 204/2016. Temu argumentu prvostopenjskega sodišča pa ni mogoče pritrditi.

Kot je bilo že obrazloženo, gre za postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti. Izvršilni oddelek Okrajnega sodišča v Ljutomeru je v zemljiško knjigo istega sodišča posredoval obvestilo o izdanem sklepu o izvršbi, kateremu je bil sklep priložen. Referentka v zemljiški knjigi je zatem v portalu e-ZK elektronsko vložila (nastavila) obvestilo, za katero je imela podlago v izvršilnem sklepu. Obvestilu izvršilnega sodišča pa je bila priložena tudi sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I P 2589/2014, iz katere povsem jasno izhaja, da se nanaša na glavnico 105.147,98 EUR, na 36,00 EUR stroškov izvršilnega postopka in na 10.398,72 EUR nadaljnjih pravdnih stroškov. Na enak način (na tri dele) je strukturiran tudi predlog za izvršbo in s tem sklep o izvršbi (le da pri znesku 10.398,72 EUR v sklepu ni bilo še posebej označeno, da gre za pravdne stroške). Pritožnik ima zato prav, da zemljiškoknjižno sodišče ni imelo podlage za zavrnitev ugovora z argumentom, da se zneska glavnice ne ujemata, saj ne more biti dvoma, da se sklep o izvršbi nanaša na terjatev (glavnico), ki je bila zavarovana s predznambo hipoteke. Podobno velja glede obresti. Predznamba je bila dovoljena za zakonite zamudne obresti, ki tečejo na glavnico od 19.5.2011 dalje do plačila, obresti po sodbi in sklepu o izvršbi pa tečejo šele od 25.5.2011 dalje, kar pomeni, da je tek obresti nedvomno znotraj doseženega predhodnega zavarovanja.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi udeleženca ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču, da ponovno odloči o ugovoru (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).