Jedro

Izhodišče za določitev obsega stikov, je pravica otroka, da z vsakim od staršev preživi enako časa, razen če okoliščine, ki opredeljujejo otrokovo korist, določajo, da se stike enega od staršev omeji v korist drugega od staršev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z začasno odredbo stike mld. A. A. in mld. B. B. z udeležencema določilo tako, da otroka ponedeljka in torke preživita z nasprotno udeleženko, srede in četrtke s predlagateljem, vikende pa izmenjaje. Odločilo je še, da stiki potekajo tako, da nasprotna udeleženka prevzame otroka ob ponedeljkih popoldne v vrtcu, ob sredah popoldne ju prevzame oče, ob petkih pa tisti od staršev, ki je na vrsti za vikend. Odločilo je še, da imata otroka lahko stik z dedkom C. C. samo v prisotnosti predlagatelja. V primeru kršitve tako določenih stikov je sodišče določilo denarno kazen v višini 500,00 EUR. Glede stikov med prazniki in počitnicami in glede zaupanja otrok v varstvo in vzgojo, je sodišče prve stopnje predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

2. Zoper takšno odločitev je nasprotna udeleženka vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse zakonsko določene pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da začasno odredbo spremeni tako, da naj imata otroka z očetom časovno krajši stik, in sicer 1 dan med tednom popoldne ter vsak drugi vikend, kar se lahko postopno povečuje ob izkazani sposobnosti predlagatelja za takšno varstvo, pri tem pa naj sodišče angažira tudi ustreznega izvedenca psihološke stroke za ugotovitev starševskih kapacitet obeh staršev in določitev primernega obsega stikov. Meni, da je v korist obeh otrok, da se predaja stikov izvaja v vrtcu, ni pa v njuno korist obseg stikov, kot ga je določilo sodišče. Za predlagatelja in za mladoletna otroka je preobremenjujoč, zaradi česar je predlagatelj na stikih do otrok grob. Zlasti mld. sin A. A. ji poroča o tem, kar izkazuje z zvočnim posnetkom otrokove izjave, iz katerega izhaja, da si otrok prizadeva, da bi očeta pomiril, da ga ne bi več tepel in podobno. Meni, da bi bilo treba obseg stikov zmanjšati, predlagatelja pa napotiti na pridobitev ustreznih starševskih veščin in kapacitet, da večdnevno bivanje otrok pri njem zanju ne bo ogrožajoče oziroma jima bo v korist. 3. Predlagatelj je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Navaja, da nasprotna udeleženka zgolj ponavlja svoje navedbe iz odgovora na predlog za izdajo začasne odredbe, ki so bile v izvedenem postopku ovržene. Meni, da ravnanja nasprotne udeleženke izkazujejo težnjo preprečitve stikov otrok z njim in njihove odtujitve, kar izkazuje tudi okoliščina, da je nasprotna udeleženka zoper predlagateljevega očeta vložila kazensko ovadbo zaradi suma spolnega napada, predlagatelju pa dvakrat poskušala preprečiti stike s kazensko ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja surovega ravnanja z otrokoma.

4. Prvostopenjsko sodišče je s pritožbo nasprotne udeleženke seznanilo tudi Center za socialno delo, kot zakonitega udeleženca postopka (108. člen Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1), ki meni, da spreminjanje režima stikov, določenega z začasno odredbo otrokoma ne bi bil v korist. 5. Pritožba je neutemeljena.

6. Predmet odločanja v tej zadevi je začasna ureditev stikov do pravnomočnega zaključka sodnega postopka glede zaupanja otrok v vzgojo in varstvo, določitve preživnine in stikov s staršema. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da je namen določitve stikov v zagotovitvi zdravega in celostnega razvoja otroka, da je v njegovo korist, da ima stike z obema staršema, da gre za to prvenstveno za pravico otroka, pa tudi za pravico staršev, da preko stikov uresničujejo svoje čustvene potrebe s tem, da so z otrokom, da z njim komunicirajo, se seznanjajo z njegovim telesnim in duševnim stanjem in razvojem, hkrati pa otrok ohrani občutek čustvene navezanosti, povezanosti s staršema in občutek medsebojne pripadnosti.

7. Med udeležencema ni sporno, da je ta pravica obeh otrok ogrožena, saj nista zmožna medsebojnih dogovorov glede ureditve stikov. Po ugotovitvi Centra za socialno delo ... (CSD) je vzrok za to v njunem medstarševskem konfliktu, ki se še poglablja. Ugotovljeni položaj narekuje potrebo po začasni ureditvi stikov, saj so v nastalem položaju razpada družinske skupnosti, koristi obeh otrok tako ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in odločitev o glavni stvari (161. člen Družinskega zakonika, DZ). Sporen med staršema pa je obseg začasno določenih stikov.

8. Izhodišče za določitev obsega stikov, je pravica otroka, da z vsakim od staršev preživi enako časa, razen če okoliščine, ki opredeljujejo otrokovo korist, določajo, da se stike enega od staršev omeji v korist drugega od staršev. Takšnih okoliščin pa sodišče v obravnavanem primeru ni ugotovilo. Nasprotna udeleženka svojih trditev o škodljivosti preobsežnih stikov ni izkazala. Prav tako ne trditev o predlagateljevem nasilnem ravnanju do otrok. Na podlagi mnenja CSD je sodišče prve stopnje zaključilo, da oče v odnosu do otrok izraža toplino, naklonjenost in skrb in da bil že pred svojo odselitvijo od predlagateljice pomembno vključen v izvajanje skrbi za otroka. Nasprotna udeleženka zgolj s pavšalnimi navedbami o predlagateljevi grobosti ni uspela ovreči navedenega dejanskega zaključka sodišča prve stopnje. Ker razlog za omejitev pravice do stikov ni verjetno izkazan, je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba zoper njo pa neutemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom ZNP-1).

9. Nasprotni udeleženec je priglasil stroške odgovora na pritožbo. Odločitev o njih je pridržana za končno odločbo.