Jedro

Pred delovnimi in socialnimi sodišči se stranke ne morejo dogovoriti, da o sporu sodi sodnik posameznik, glede na določbo o posebni sestavi senata.

Sodišče lahko izda sodbo brez glavne obravnave samo pod pogoji, ki jih določa 20. čl. ZDSS. Ker je bilo dejansko stanje med strankama sporno, ti pogoji niso bili izpolnjeni.

Izrek

Na pritožbo in po uradni dolžnosti se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo zahtevku tožnika in naložilo toženi stranki, da je dolžna tožniku plačati znesek 106.351,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.1.1992 dalje do plačila, znesek 81.299,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.1.1993 dalje do plačila in znesek 105.888,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.1.1994 dalje do plačila, vse v roku 8 dni, da ne bo izvršbe.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožba navaja, da je sodišče odločilo le na podlagi lastnega tolmačenja določil pogodbe o zaposlitvi, ne da bi o vsebini pogodbe zaslišalo stranki in predlagani priči, komercialnega direktorja tožene stranke xy in vodjo prodaje tožene stranke xy o tem, kako so bili nagrajevani delavci v prodaji iz naslova stimulacije za prodano blago pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi in kako jih nagrajujejo še danes. Predlagajo, da pritožbeno sodišče spremeni izrek sodbe sodišča prve stopnje in tožbeni zahtevek zavrne oz. podrejeno, da sodbo razveljavi in jo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Tožeča stranka je podala odgovor na pritožbo tožene stranke v katerem v celoti prereka pritožbene navedbe in navaja, da je tožena stranka uspela od skupno 9459 komadov zbrati dokumentacijo le za 183 komadov, od katerih 79 komadov ne predstavlja argumenta, na katerega se sklicuje v pritožbi.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče ugotovilo, da so bila v postopku bistveno kršena pravila postopka na kar mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP), ko preizkuša sodbo sodišča prve stopnje in sicer je bilo sodišče nepravilno sestavljeno in izdalo sodbo brez glavne obravnave, kar predstavlja po 1. in 9. točki 2. odstavka 354. člena bistveno kršitev določb pravdnega postopka, zaradi česar je potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti. Sodišče je namreč sodilo po sodniku posamezniku, kar je v nasprotju z določbo 1. odstavka 10. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur. l. RS št. 19/94, ki določa, da sodišče v individualnih delovnih sporih odloča v senatu sestavljenem iz enega sodnika, ki je predsednik senata in dveh sodnikov porotnikov, od katerih je eden izvoljen iz liste kandidatov delavcev, drugi pa z liste kandidatov delodajalcev. Res ZDSS v 14. členu določa, da se v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, vendar z dostavkom kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. Ker je v tem zakonu posebej določena sestava senata, v tem delu ni možno uporabiti določb zakona o pravdnem postopku in tako tudi ne dogovora s strankami, da se postopek vodi pred sodnikom posameznikom, kot je to storilo sodišče prve stopnje.

V tem individualnem delovnem sporu tudi niso bili izpolnjeni pogoji za odločitev brez glavne obravnave, kot to določa 20. člen ZDSS. V tem členu je namreč predvideno, da sodišče lahko odloči v sporu brez glavne obravnave, če med strankama ni sporno dejansko stanje in ni drugih ovir za izdajo odločbe, stranke pa so se glavni obravnavi odpovedale. Že iz navedb tožnika v tožbi izhaja, da je dejansko stanje v tem individualnem delovnem sporu sporno, kar izhaja sedaj tudi iz pritožbe in odgovora na pritožbo in zatorej niso bili izpolnjeni pogoji po 20. členu ZDSS. Zato je sodišče prve stopnje s tem, ko je izdalo sodbo brez glavne obravnave storilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 9. točki 2. odstavka 354. člena ZPP.

Sodišče prve stopnje ni razčistilo dejanskega stanja, zato tudi ni mogoče odločiti o pravilni uporabi materialnega prava. V ponovljenem postopku, ki ga bo sodišče moralo opraviti pred senatom sestavljenim v skladu z določbo 1. odstavka 10. člena ZDSS bo moralo sodišče razčistiti, kdaj se šteje, da je blago prodano in kdaj je bila delavcem tožene stranke priznana stimulacija za prodano blago. V zvezi s tem bo moralo zaslišati tožnika in predlagane priče. V kolikor bo ugotovilo, da se je stimulacija pravilno odbijala za vrnjeno blago, bo moralo razčistiti, katero blago je bilo dejansko vrnjeno in za katero je bila pravilno odbita stimulacija. V odgovoru na pritožbo namreč tožnik poudarja, da je dokumentiran le manjši del odbite stimulacije.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in na pritožbo tožene stranke izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, da bo sodišče lahko o zahtevku tožeče stranke zakonito razsodilo. Zakon o pravdnem postopku je sodišče uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije na podlagi določbe 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I in 45/94).