Jedro

Vsebina vpisa stvarne služnosti mora vsebovati tudi natančen opis ravnanj, ki jih izvršuje lastnik gospodujočega zemljišča na služečem zemljišču oziroma ravnanj, ki se jih mora vzdržati lastnik služečega zemljišča.

Izrek

Pritožbi nasprotne udeleženke se ugodi, izpodbijani sklep ter sklep zemljiškoknjižne referentke se razveljavita, in se zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje.

Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižne sodnice, izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa, in ponoven vpis plombe.

Obrazložitev

S sklepom Dn 2980/2010 z dne 19.11.2009 je zemljiškoknjižna referentka na podlagi sodbe in sklepa Okrajnega sodišča v Žalcu P 94/98 z dne 7.3.2007, pri nepremičnini parc. št. ..., vpisani v vl. št. ..., k.o. P., ki je last L. G. do celote, dovolila vknjižbo stvarne služnostne pravice dostopa do vodnjaka po delu zemljišča parc. št. ... k.o. P. in uporabe vode iz tega vodnjaka na parc. št. ... k.o. P., kot služečem zemljišču, v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine parc. št. ... k.o. P (sedaj vpisana v vl. št. ... k.o. P.).

Z uvodoma navedenim izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila ugovor nasprotne udeleženke in potrdila gornji zemljiškoknjižni sklep.

Zoper takšen sklep se je pravočasno pritožila nasprotna udeleženka. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ter napačne uporabe materialnega prava. Trdi, da je zemljiškoknjižno sodišče vezano na formulacijo opisa stvarne pravice v listini, ki je podlaga za vpis, torej na ugotovitev, da „obstaja služnostna pravica, dogovorjena s kupno pogodbo z dne 31.5.1979 kot pravica dostopa do vodnjaka in uporabe vode iz tega vodnjaka, in sicer po delu zemljišča parc. št. ..., k.o. P., kot služečim zemljiščem za potrebe vsakokratnega lastnika zemljišča parc. št. ... in ..., obe k.o. P.“ Trdi, da se v podlagi za vpis glede same pravice, ki se ugotavlja, določa kupna pogodba in potek, v sklepu o vknjižbi, v katerem je tudi zaporedje besedila drugačno, pa ne. Vpis v zemljiško knjigo ne more in ne sme glasiti prav nič drugače kot je v listini, ki je podlaga za vpis. Meni, da je sodišče zato bistveno kršilo prvi odstavek 148. člena, prvi odstavek 149. člena in 151. člen Zakona o zemljiški knjigi. Predlaga spremembo sklepa z odločitvijo, da se ugovoru ugodi in sklep zemljiškoknjižne referentke tako spremeni, da se vpis zavrne, hkrati pa odredi izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa.

Predlagatelja se v odgovoru na pritožbo zavzemata za njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba pravilno izpostavlja, da s sklepom o dovolitvi vpisa stvarne služnosti le-ta ni bila vpisana tako kot to izhaja iz listine, ki je podlaga za vpis, saj je v tej stvarna služnost dostopa do vodnjaka in uporabe vode iz tega vodnjaka opisana z „dogovorom, vsebovanim v kupni pogodbi z dne 31.5.1979“. Materialnopravno izhodišče presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, usmerjenih v vsebino vpisane stvarne služnosti, je v 14. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1)2 Uradni list RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08, 28/09., ki ureja vsebino vpisa. Po tej določbi se pravica vpiše tako, da se označi vrsta te pravice (prvi odstavek), da se pri vpisu pridobitve pravice navede imetnik te pravice, če zakon ne določa drugače (drugi odstavek), da če je zaradi določne opredelitve pravice to potrebno, se vpiše tudi natančen opis vsebine pravice, kot izhaja iz listine, ki je podlaga za vpis, če je opis preobsežen, se v vpisu navede mesto v listini, kjer je ta vsebina podrobneje opisana (tretji odstavek), ter da se o posamezni pravici vpišejo tudi drugi podatki, ki jih za to vrsto pravice določa zakon (četrti odstavek).

Vsebina vpisa pravice je torej odvisna od materialnopravne opredelitve. Nekatere od pravic, ki se vpisujejo, so v materialnem pravu namreč vsebinsko tako določene, da ne zahtevajo podrobnejšega pojasnjevanja (npr. predkupna pravica, solastnina, skupna lastnina). Pri nekaterih pravicah pa je vsebina, kot izhaja iz materialnopravne določbe, preveč abstraktna, da bi lahko samo na podlagi poimenovanja pravice razpoznali njeno vsebino. Po 213. členu Stvarnopravnega zakonika je stvarna služnost pravica lastnika nepremičnine (gospodujoča stvar), izvrševati za njene potrebe določena dejanja na tuji nepremičnini (pozitivna služnost) ali zahtevati od lastnika služeče stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji nepremičnini (negativna služnost). Pri vpisu stvarnih služnosti mora tako, zaradi abstraktnosti zakonske opredelitve, listina med drugim vsebovati tudi natančen opis ravnanj, ki jih lahko izvršuje lastnik gospodujočega zemljišča na služečem zemljišču oziroma ravnanj, ki se jih mora vzdržati lastnik služečega zemljišča, natančen opis prostorskih mej izvrševanja služnosti, če je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, (19. člen ZZK-1), ter trajanje, če je izvrševanje stvarne služnosti časovno omejeno (21. člen ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče takšne vrste pravic, ki so opredeljene v listini, vpiše lahko le tako, kot so v listini, ki je podlaga za vpis, opredeljene, pri tem ne sme spreminjati ali dopolnjevati opisa pravice, opredeljenega v listini. V primeru, če podatki v listini ne zadoščajo, da se lahko vpis opravi, sodišče v skladu s 146. členom ZZK-1 vpisa niti ne more dovoliti.

Ker je v zemljiškoknjižnem predlogu vsebina stvarne služnosti pomanjkljivo opisana, saj ni opisana kot v listini, na podlagi katere je zahtevan vpis, je zemljiškoknjižno sodišče preuranjeno ocenjevalo, ali so izpolnjeni pogoji za dovolitev zahtevanega vpisa. Po določbi 3. točke prvega odstavka 146. člena ZZK-1 mora namreč zemljiškoknjižno sodišče v postopku predhodnega preskusa zemljiškoknjižnega predloga preskusiti, ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu, med drugim tudi, ali predlog vsebuje določen zahtevek za vpis in druge sestavine, ki jih mora obsegati. Po 5. točki 140. člena ZZK-1 pa mora zemljiškoknjižni predlog med drugim obsegati tudi vsebino vpisa, ki se s predlogom zahteva.

Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (355. člen Zakona o pravdnem postopku, ki se v zemljiškoknjižnem postopku uporablja na podlagi drugega odstavka 120. člena ZZK-1 in 37. člena Zakona o nepravdnem postopku). Glede na naravo kršitve, ko pritožbeno sodišče ugotovljene pomanjkljivosti ne more samo odpraviti, je bilo potrebno pritožbi ugoditi, razveljaviti izpodbijani sklep, kakor tudi sklep zemljiškoknjižne referentke, zadevo vrniti zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje, ter hkrati dovoliti izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižne sodnice, in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa, ter ponoven vpis plombe (5. točka 161. člena ZZK-1).

Vponovnem odločanju bo tako potrebno sprva opraviti predhodni preskus zemljiškoknjižnega predloga (drugi odstavek 146. člena ZZK-1), saj procesne predpostavke za odločanje niso izpolnjene.