Jedro

Kadar je predlagana izvršba na podlagi verodostojne listine z rubežem sredstev na dolžnikovem računu pri OPP upnik ni dolžan navesti teh podatkov, temveč jih izvršilno sodišče po pravnomočnosti sklepa o izvršbi pribavi po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet. Iz obrazložitve izhaja, da je odločitev sprejelo iz razloga, ker upnik v določenem 30 dnevnem roku ni sporočil OPP, pri kateri ima dolžnik odprt račun, skladno s 40. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil upnik zaradi napačne uporabe materialnega prava. Sodišče pri svoji presoji ni upoštevalo določila III. odst. 40. čl. ZIZ. Predlaga njegovo razveljavitev.

Pritožba je utemeljena.

V času vložitvi izvršilnega predloga upnika z dne 1. 2. 2002 je moral upnik skladno z določbo 140. čl. ZIZ (Ur. list RS, št. 51/98) v zvezi s I. odst. 40. čl. istega zakona v predlogu za izvršbo med drugim navesti tudi banko ali hranilnico, pri kateri ima dolžnik račun ter številko računa. Upnikov predlog je ob vložitvi vseboval navedeni podatek. Kasneje, tekom izvršilnega postopka se je izkazalo, da pri v izvršilnem predlogu navedeni banki dolžnik nima odprtega računa (dopis B. C. d.d. z dne 12. 2. 2004). Zaradi tega je sodišče prve stopnje izdalo sklep z dne 27. 5. 2004, s katerim je upnika pozvalo, da v roku 8 dni sporoči sodišču naziv in naslov sedanje OPP dolžnika in številko računa z opozorilom, da bo sicer izvršbo ustavilo ob analogni uporabi III. odst. 133. čl. ZIZ. Upnik po sklepu sodišča ni ravnal, zato je izvršilno sodišče izdalo izpodbijani sklep. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil ZIZ (Ur. list RS, št. 51/98) z veljavnostjo od 30. 9. 1998 spremenjen z ZIZ-A (Ur. list RS, št. 75/2002) z veljavnostjo od 21. 9. 2002. Tako je prišlo s cit. ZIZ-A do spremembe 40. čl. ZIZ v smislu, da so bili k temu členu dodatni III., IV., V. in VI. odstavek, pri čemer III. odstavek sedaj na novo določa, da upnik, ki na podlagi verodostojne listine predlaga izvršbo na dolžnikova sredstva pri OPP, v predlogu za izvršbo ni dolžan navesti podatkov o OPP, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva, in številke računa. V tem primeru sodišče po pravnomočnosti sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih. Zaradi tega, ker prehodna določba I. odst. 122. čl. ZIZ-A določa, da se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo oz. zavarovanje vložen pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in dokončajo po določbah tega zakona, je potrebno v obravnavanem primeru uporabiti določbe spremenjenega oz. dopolnjenega 40. čl. ZIZ (ki je zgoraj citiran) in, po katerih, ob dejstvu, da gre v obravnavanem primeru za izvršbo na podlagi verodostojne listine, je odpadla upnikova dolžnost posredovanja podatkov o OPP in številki dolžnikovega računa. Pomeni, da je pri izvršbah na podlagi verodostojne listine odpadla pravna podlaga, po kateri so morali upniki pred navedeno spremembo sami navesti OPP in številko dolžnikovega računa. Izvršilno sodišče torej za izdajo izpodbijanega sklepa ni imelo materialne podlage, zato ga je pritožbeno sodišče razveljavilo in upnikovi pritožbi ugodilo. Odločitev temelji na določbi 3. tč. I. odst. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni zagrešilo postopkovnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. ZPP v zv. s 366. čl. istega zakona).

O pritožbenih stroških ni bilo odločeno, saj jih pritožnik ni priglasil. Določila ZPP so bila v tem postopku uporabljena na podlagi določbe 15. čl. ZIZ.