Jedro

ZPP in ZST-1 sta glede na ZVPAS kasnejša zakona in glede na to, da urejata plačevanje sodnih taks v pravdnem postopku, tudi lex specialis in derogirata določbo 71. člena ZDen, na katero se sklicuje pritožnik.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog z dne 1. 3. 2012 za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo v višini 3.284,00. 2. Tožeča stranka v pravočasni pritožbi zoper navedeni sklep navaja, da je v pritožbi zoper sodbo navedla, da je v skladu z določbo 71. člena ZDen takse prosta, česar pa sodišče ni upoštevalo in je izdalo plačilni nalog, nato pa z izpodbijanim sklepom tudi zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper ta nalog. Navaja, da vztraja, da ji je sodišče neutemeljeno naložilo plačilo sodne takse. V skladu z določbo četrtega odstavka 8. člena ZPVAS se v postopkih za vrnitev premoženja članov agrarnih skupnosti smiselno uporablja tudi 71. člen ZDen, ta pa določa, da stranke v postopkih denacionalizacije ne plačujejo taks. Citirani člen ZPVAS spada v III. poglavje zakona in govori o postopkih, ki bodo uvedeni na podlagi 9. člena ZPVAS. Postopek za vračilo premoženjskih pravic članom tožeče stranke se je začel na podlagi 9. člena ZPVAS, vendar pa člani tožeče stranke zaradi obstoja stvarnih in pravnih ovir za vračilo istovrstnih pravic, kot so jim bile odvzete, v obravnavanem postopku uveljavljajo odškodnino. Tudi v tem postopku gre za vračanje pravic iz razlogov, na katere sami niso imeli vpliva, zato ne obstaja utemeljen razlog za razlikovanje med primeri, kjer se vračajo istovrstne pravice, in primeri, kjer se uveljavlja odškodnina. Opozarja še na vsebino odločbe Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 1152/2004, s katerim je sodišče razveljavilo sklep o odmeri takse v identični zadevi, sodišče prve stopnje pa se neutemeljeno sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. DOR 297/2011, saj zadevi nista primerljivi. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. ZPVAS jasno ločuje med postopki za vrnitev premoženja (9. člen) in postopki, kjer to zaradi pravne ali stvarne nemožnosti ni mogoče, pa se uveljavlja odškodnina (10. člen). Za prve izrecno predpisuje, da se o zahtevah odloča v upravnem postopku, in sicer pred pristojnim organom za kmetijstvo in gozdarstvo po leti nepremičnin, za druge pa, da se odškodnina uveljavlja po splošnih odškodninskih predpisih. Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da se odškodninski zahtevki obravnavajo pred rednimi sodišči in po pravilih pravdnega postopka (1). To, da se različne pravne situacije obravnavajo pred različnimi organi (nekatere pred upravnimi organi, druge pred sodišči), ni posebnost ZPVAS, saj podobno delitev pozna tudi ZDen, neutemeljen pa pritožbeni očitek (naperjen zoper zakonodajalca), da za razlikovanje ni razloga. Pritožbeno sodišče s tem ne more soglašati, saj odškodnine ne more prisojati nihče drug kot sodišče, za zakonsko predpisano vpletanje sodišča v postopek za vrnitev premoženja v naravi v prvi fazi pa ni razloga, je pa sodno varstvo zoper odločbe upravnih organov, kadar je to potrebno, zagotovljeno kasneje. Različen postopek ima različna pravila, mednje sodi tudi plačilo sodnih taks.

5. Razlog, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, sta dva: prvič, četrti odstavek 8. člena ZVPAS se nanaša zgolj na postopke, začete na podlagi 9. člena ZVPAS, predmetni pa teče po 10. členu; in drugič, besedilo četrtega odstavka 8. člen ZVPAS napotuje na smiselno uporabo 71. člena ZDen, pri čemer povezava med prvim in drugim odstavkov 71. člena ZDen (sistematična in teleološka razlaga zakona) kaže na razlago, da je treba glede plačila sodnih taks in stroškov uporabiti določbe postopka, ki se uporablja pred organom, ki odloča, v obravnavanem primeru pa je to ZPP ter tisti del določb ZST-1, ki urejajo plačevanje sodnih taks v pravdnem postopku. ZPP in ZST-1 sta glede na ZVPAS tudi kasnejša zakona in glede na to, da urejata plačevanje sodnih taks v pravdnem postopku, tudi lex specialis in določbo, na katero se sklicuje pritožnik, derogirata. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo zoper sklep z dne 14. 2. 2011 zavrnilo in izpodbijani sklep v skladu z 2. točko 365. člena ZPP potrdilo.

(1) Tako izrecno Višje sodišče v Celju, sklep z dne 21. 9. 2011, opr. št. Cp 329/2011. Glej tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 19. 1. 2011, opr. št. R 10/2011.