Jedro

Tožniku je bila denarna socialna pomoč zaradi namenske porabe sredstev utemeljeno dodeljena v funkcionalni obliki (boni, naročilnice, plačila računov), zato je tožbeni zahtevek na izplačilo denarne socialne pomoči v denarju neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 20. 3. 2009 ter da sodišče odloči, da so A.A., A.B. ter A.C., A.D. in A.E. upravičeni do denarne socialne pomoči v višini 553,72 EUR mesečno, za čas od 1. 3. 2008 do 31. 8. 2008, v denarni obliki. Sodišče je nadalje odločilo, da stroški tožnika v višini 459,84 EUR bremenijo proračun.

Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da z izjemo stroškovnega izreka, ki je pravilen in zakonit se tožnik s preostalo odločitvijo sodišča, to je z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, ne strinja. Sodišče prve stopnje je sicer obširno obrazložilo svojo odločitev, vendar je za tožnika bistveno, da bi moral Center za socialno delo v zvezi s svojo odločitvijo povabiti in zaslišati različne priče. Zgolj pogovarjanje „z ljudmi v romskem naselju“, zanesljivo ni primerno za pridobitev vseh podatkov za odločitev Centra za socialno delo, da se tožniku izplača denarna socialna pomoč v funkcionalni obliki, namesto v denarni obliki. Po 31. 8. 2008 se je situacija spremenila, saj tožnik sedaj denarno socialno pomoč dobiva v denarju. Ker se denarna socialna pomoč praviloma izplača v denarju in le v izjemnih primerih v funkcionalni obliki, tožnik meni, da v sporni zadevi nikakor ni izkazan izjemni primer, kar pomeni, da gre za samovoljno in nezakonito odločitev Centra za socialno delo o izplačevanju denarne socialne pomoči tožniku in njegovi družini v funkcionalni obliki. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podrejeno, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Obenem priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 20. 3. 2009, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 11. 3. 2008. Prvostopenjski organ (CSD) je odločil, da so tožnik in člani njegove družine upravičeni do denarne socialne pomoči v višini 553,72 EUR mesečno, za čas od 1. 3. 2008 do 31. 8. 2008. Denarno socialno pomoč prejme tožnik v funkcionalni obliki, s tem da se denarna socialna pomoč v obdobju prejemanja uskladi ob vsakokratni uskladitvi osnovnega zneska minimalnega dohodka. V zadevi je sporna oblika izplačila denarne socialne pomoči. Tožnik namreč uveljavlja, da se mu denarna socialna pomoč namesto v funkcionalni obliki, kot je to odločila tožena stranka, izplača v denarju.

Zakon o socialnem varstvu (ZSV, Ur. l. RS, št. 54/92 s spremembami), ki se je uporabljal v spornem obdobju, je v drugem odstavku 34. člena določal, da se denarna socialna pomoč praviloma izplača v denarju, v utemeljenih primerih pa se lahko deloma ali v celoti izplača v naravi (boni, naročilnice, plačila računov itd.).

Iz navedene določbe izhaja, da se upravičencu praviloma prizna in izplača denarna socialna pomoč v denarni obliki. Je pa v pristojnosti organa, ki odloča o priznanju denarne socialne pomoči, da v utemeljenih primerih odloči, da se upravičencu denarna socialna pomoč, namesto v denarni obliki, izplača v naravi oziroma v funkcionalni obliki, kot na primer v bonih, naročilnicah, plačilu računov in podobno. Zakon ne navaja utemeljenih primerov, temveč organ v konkretni zadevi presodi (diskrecijska pravica) ali gre za dejansko stanje, ki utemeljuje odločitev, da se upravičencu namesto v denarni obliki, denarna socialna pomoč izplača v funkcionalni obliki.

Sodišče prve stopnje je s pridobitvijo podatkov pri Centru za socialno delo in pa z zaslišanjem delavke, zaposlene na CSD, razčistilo dejstva, bistvena za odločitev o zadevi. Tako iz dopisa CSD z dne 28. 7. 2011 (listovna št. 21 sodnega spisa), kot tudi iz izpovedbe zaslišane priče na naroku za glavno obravnavo dne 9. 5. 2012 izhaja, da se je organ prepričal o razmerah, v katerih živi tožnik. Priča je prepričljivo izpovedala, da družina živi v romskem naselju, ter da je stanje v tej družini katastrofalno. Ostale družine imajo vse urejeno, razen pri tej družini. Že tedaj je bilo opozorjeno, da bo denarna socialna pomoč namesto v denarju, izplačana v funkcionalni obliki. Temu so sledile grožnje, potrebna je bila celo pomoč policije. Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za izjemen primer, ki narekuje odločitev, kot je razvidna iz izpodbijanih odločb tožene stranke. Glede na navedeno so torej neutemeljene pritožbene navedbe, ki se nanašajo na način zbiranja podatkov ter razčiščevanja dejanskega stanja, kot ga je izvedel CSD. Tožnik v pritožbi, niti ne navaja vsebinskih razlogov, v zvezi z razmerami v katerih živi tožnik z družino, temveč se spušča zgolj v vprašanje postopka zbiranja podatkov. Za rešitev sporne zadeve tudi ni odločilno ravnanje CSD, ki naj bi tožniku kasneje ponovno izplačevala denarno socialno pomoč v denarni obliki. V zvezi z obrazložitvijo odločitve prvostopenjskega organa je že drugostopenjski organ pravilno opozoril, da bi moral prvostopenjski organ svojo odločitev ustrezno obrazložiti. Kljub tej pomanjkljivosti pa sama odločitev ni nezakonita, kajti odločitev prvostopnega organa je presojal drugostopenjski organ, še posebej pa je sodišče prve stopnje tekom postopka v socialnem sporu dejansko stanje ustrezno razčistilo ter glede na ugotovljeno dejansko stanje potrdilo odločitev prvostopnega organa tožene stranke, da se tožniku denarna socialna pomoč dodeli v funkcionalni obliki, zaradi namenske porabe denarne socialne pomoči. V zvezi z vprašanjem oblike izplačila denarne socialne pomoči, pritožbeno sodišče opozarja na namen, zaradi katerega se dodeljuje denarna socialna pomoč. Tako je že Vrhovno sodišče RS v zadevi VIII Ips 313/2010 z dne 7. 2. 2012 poudarilo, da je namen denarne socialne pomoči, varstvo socialne stiske posameznika (družine), ki izvira iz ogroženosti njegove materialne preskrbe pri zadovoljevanju njegovih temeljnih potreb kot fizične osebe (oziroma družine). Bistvo je torej, da se z izplačilom denarne socialne pomoči, pomaga upravičencu, ki se znajde v materialni stiski, pri čemer pa ni na strani stranke, da si bo izbirala obliko pomoči, temveč je ta presoja prepuščena organu, ki glede na konkreten primer ugotovi, ali se upravičencu denarna socialna pomoč izplača v denarni obliki, ali pa izjemoma v funkcionalni obliki, s čimer je zagotovljena namenska poraba sredstev.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnik sam trpi stroške pritožbe.