Jedro

V primeru, da je pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice pravni posel ali akt pristojnega državnega organa (pravnomočne sodne odločbe ali dokončne upravne odločbe), kot to v tem postopku zatrjuje tožeča stranka, ima lastnik za varstvo oziroma uresničitev svoje lastninske pravice na voljo zahtevke za izpolnitev zavezovalnega posla oziroma uresničitev sodne odločbe, torej dajatvene zahtevke (npr.: tožba na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, izbrisna tožba).

Tožeča stranka je trdila, da se zaradi spremembe solastnine v etažno lastnino v zemljiški knjigi ne more vpisati kot lastnica zadevnih nepremičnin. S tem je smiselno zatrjevala, da stanje vpisov v zemljiški knjigi iz materialnopravnih razlogov ni pravilno. V takšnih primerih pravno varstvo nudi izbrisna tožba, s katero se sanira materialnopravna neveljavnost vpisa. V skladu z 2. točko drugega odstavka 243. člena ZZK-1 je namreč vknjižba neveljavna iz materialnopravnega razloga, če je zemljiškoknjižno dovolilo, ki je bilo podlaga za izpodbijano vknjižbo, postalo neveljavno zaradi razveljavitve zavezovalnega pravnega posla, na podlagi katerega je bilo izstavljeno. To pa je tudi primer v tej zadevi. Zato bi tožeča stranka lahko dosegla svoj cilj z vložitvijo izbrisne tožbe. Ker je izbrisna tožba dajatvena tožba in kot takšna nudi celovito pravno varstvo, tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe. Sprejeto je namreč enotno stališče, da če lahko tožnik isti cilj doseže z dajatveno ali oblikovalno tožbo, torej tožbo, ki mu zagotavlja celovitejše pravno varstvo, nima pravnega interesa za ugotovitveno tožbo. Pravno varstvo lastninske pravice z ugotovitveno tožbo je v skladu s sodno prakso in teorijo namenjeno le situacijam, ko novi lastnik pridobi lastninsko pravico na podlagi zakona. Torej v primerih, ko zakon kot posledico določenega pravnega dogodka določa pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. Takšen primer je pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja (43. člen SPZ). Ugotovitvena odločba ima v teh primerih le deklaratorno naravo. Tožeča stranka v obravnavanem primeru ni zatrjevala, da bi bila pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice na 32 posameznih delih zakon, kar bi opravičilo ugotovitveni zahtevek.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v II. in III. točki izreka spremeni tako, da se zavrže primarni tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki se glasi: „1. Ugotovi se, da je tožeča stranka T. d. o. o. - v stečaju, P. 78, matična številka ... lastnica nepremičnin z ID znaki: del stavbe X-3141-5, del stavbe X-3141-6, del stavbe X-3141-7, del stavbe X-3141-8, del stavbe X-3141-9, del stavbe X-3141-10, del stavbe X-3141-11, del stavbe X-3141-12, del stavbe X-3141-13, del stavbe X-3141-14, del stavbe X-3141-15, del stavbe X-3141-16, del stavbe X-3141-17, del stavbe X-3141-18, del stavbe X-3141-19, del stavbe X-3141-20, del stavbe X-3141-21, del stavbe X-3141-23, del stavbe X-3141-24, del stavbe X-3141-25, del stavbe X-3141-35, del stavbe X-3141-36, del stavbe X-3141-37, del stavbe X-3141-38, del stavbe X-3141-39, del stavbe X-3141-40, del stavbe X-3141-41, del stavbe X-3141-42, del stavbe X-3141-67, del stavbe X-3141-68, del stavbe X-3141-70, del stavbe X-3141-71, vse, k. o. ...

2. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni izprazniti nepremičnine z ID znaki: del stavbe X-3141-5, del stavbe X-3141-6, del stavbe X-3141-7, del stavbe X-3141-8, del stavbe X-3141-9, del stavbe X-3141-10, del stavbe X-3141-11, del stavbe X-3141-12, del stavbe X-3141-13, del stavbe X-3141-14, del stavbe X-3141-15, del stavbe X-3141-16, del stavbe X-3141-17, del stavbe X-3141-18, del stavbe X-3141-19, del stavbe X-3141-20, del stavbe X-3141-21, del stavbe X-3141-23, del stavbe X-3141-24, del stavbe X-3141-25, del stavbe X-3141-35, del stavbe X-3141-36, del stavbe X-3141-37, del stavbe X-3141-38, del stavbe X-3141-39, del stavbe X-3141-40, del stavbe X-3141-41, del stavbe X-3141-42, del stavbe X-3141-67, del stavbe X-3141-68, del stavbe X-3141-70, del stavbe X-3141-71, vse, k. o. ...“

II. Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo dovolilo spremembo tožbe (I. točka izreka).1 Ugodilo je primarnemu tožbenemu zahtevku, na ugotovitev, da je tožeča stranka T. d. o. o. – v stečaju lastnica nepremičnin z naslednjimi ID znaki: del stavbe X-3141-5, del stavbe X-3141-6, del stavbe X-3141-7, del stavbe X-3141-8, del stavbe X-3141-9, del stavbe X-3141-10, del stavbe X-3141-11, del stavbe X-3141-12, del stavbe X-3141-13, del stavbe X-3141-14, del stavbe X-3141-15, del stavbe X-3141-16, del stavbe X-3141-17, del stavbe X-3141-18, del stavbe X-3141-19, del stavbe X-3141-20, del stavbe X-3141-21, del stavbe X-3141-23, del stavbe X-3141-24, del stavbe X-3141-25, del stavbe X-3141-35, del stavbe X-3141-36, del stavbe X-3141-37, del stavbe X-3141-38, del stavbe X-3141-39, del stavbe X-3141-40, del stavbe X-3141-41, del stavbe X-3141-42, del stavbe X-3141-67, del stavbe X-3141-68, del stavbe X-3141-70, del stavbe X-3141-71, vse, k. o. ... (v nadaljevanju: 32 posameznih delov stavbe; II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da v roku 15 dni te nepremičnine izprazni in jih proste oseb in stvari izroči tožeči stranki (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 13.883,38 EUR s pripadki (IV. točka izreka).

2. Proti izpodbijani sodbi se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Uveljavljala je pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določil pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da zavrne primarni in podrejeni tožbeni zahtevek. Podrejeno je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrne primarni tožbeni zahtevek, glede podrejenega zahtevka pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Še podrejeno pa je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter celotno zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V vsakem primeru je predlagala ustrezno stroškovno posledico glede pravdnih stroškov pred sodiščem prve stopnje ter povrnitev svojih pritožbenih stroškov.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožnica je v pravdnem postopku XI Pg 907/2017 uspešno izpodbijala pravna dejanja stečajnega dolžnika v skladu z določilom 275. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP).2 S tem je dosegla razveljavitev Prodajne pogodbe z dne 22. 8. 2013 med njo (stečajnim dolžnikom) kot prodajalcem in toženo stranko kot kupcem (v nadaljevanju: Prodajna pogodba), katere predmet je bila prodaja solastniškega deleža nepremičnine z ID znakom X-978/0-0 do 438/1000. Sodišče je z isto sodbo odločilo, da se pri nepremičnini z ID znakom X-978/0-0 dovoli ponovna vknjižba solastnine tožeče stranke do deleža 438/1000 ter toženi stranki naložilo izpraznitev in izročitev zadevne nepremičnine. Tožeča stranka se na podlagi navedene sodbe v zemljiški knjigi ni uspela ponovno vpisati kot solastnica nepremičnine z ID znakom X-978/0-0, ker je bila v zemljiški knjigi pred zaključkom glavne obravnave v postopku XI Pg 907/2017 vzpostavljena in vpisana etažna lastnina na podlagi Sporazuma o vzpostavitvi etažne lastnine z dne 23. 12. 2013. Višje sodišče v Kopru je namreč s sklepom Cdn 23/2017 z dne 19. 4. 2017 ugodilo pritožbi tožene stranke proti sklepu okrajnega sodišča v Škofji Loki Sdn 1401/2016 z dne 15. 12. 2016, in navedeni sklep spremenilo tako, da se vpis lastninske pravice tožeče stranke na 32 posameznih delih ne dovoli.

5. Tožeča stranka je zatrjevala, da je lastninsko pravico na 32 posameznih delih stavbe izvorno pridobila na podlagi pravnomočne sodbe v zadevi XI Pg 907/2017 z dne 27. 5. 2015. Zatrjevala je, da v izreku navedeni posamezni deli stavbe ustrezajo solastniškemu deležu nepremičnine z ID znakom X-978/0-0 do 438/1000. Zato je v tem postopku s primarnim zahtevkom zahtevala ugotovitev lastninske pravice na 32 posameznih delih, ki naj bi ustrezali solastniškemu deležu nepremičnine z ID znakom X-978/0-0 do 438/1000, ter njihovo izpraznitev in izročitev.

6. Tožena stranka je v pritožbi med drugim zatrjevala, da tožeča stranka z ugotovitveno tožbo, da je lastnica 32 posameznih delov v skladu z določili 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1)3 in 39. in 42. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ)4 ne more uspeti ter da za takšen tožbeni zahtevek nima pravnega interesa.

7. V skladu z določilom 39. člena SPZ se lastninska pravica pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odločbe državnega organa. Sistem pravnih temeljev za pridobitev lastninske pravice je zaprt sistem po načelu „numerus clausus“.5 Podlaga za pridobitev lastninske pravice so samo konstitutivne (oblikovalne) odločbe, ne pa tudi dajatvene in ugotovitvene odločbe.

8. V skladu z določilom drugega odstavka 181. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP),6 se lahko ugotovitvena tožba vloži le, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj kakšne pravice, ali če ima stranka od vložitve tožbe kakšno drugo pravno korist. 9. V primeru, da je pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice pravni posel ali akt pristojnega državnega organa (pravnomočne sodne odločbe ali dokončne upravne odločbe), kot to v tem postopku zatrjuje tožeča stranka, ima lastnik za varstvo oziroma uresničitev svoje lastninske pravice na voljo zahtevke za izpolnitev zavezovalnega posla oziroma uresničitev sodne odločbe, torej dajatvene zahtevke (npr.: tožba na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, izbrisna tožba).7

10. Tožeča stranka je trdila, da se zaradi spremembe solastnine v etažno lastnino v zemljiški knjigi ne more vpisati kot lastnica zadevnih nepremičnin. S tem je smiselno zatrjevala, da stanje vpisov v zemljiški knjigi iz materialnopravnih razlogov ni pravilno.

11. V takšnih primerih pravno varstvo nudi izbrisna tožba, s katero se sanira materialnopravna neveljavnost vpisa.8 V skladu z 2. točko drugega odstavka 243. člena ZZK-1 je namreč vknjižba neveljavna iz materialnopravnega razloga, če je zemljiškoknjižno dovolilo, ki je bilo podlaga za izpodbijano vknjižbo, postalo neveljavno zaradi razveljavitve zavezovalnega pravnega posla, na podlagi katerega je bilo izstavljeno. To pa je tudi primer v tej zadevi. Zato bi tožeča stranka lahko dosegla svoj cilj z vložitvijo izbrisne tožbe. Ker je izbrisna tožba dajatvena tožba in kot takšna nudi celovito pravno varstvo, tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe. Sprejeto je namreč enotno stališče, da če lahko tožnik isti cilj doseže z dajatveno ali oblikovalno tožbo, torej tožbo, ki mu zagotavlja celovitejše pravno varstvo, nima pravnega interesa za ugotovitveno tožbo.9 Pravno varstvo lastninske pravice z ugotovitveno tožbo je v skladu s sodno prakso in teorijo namenjeno le situacijam, ko novi lastnik pridobi lastninsko pravico na podlagi zakona.10 Torej v primerih, ko zakon kot posledico določenega pravnega dogodka določa pridobitev lastninske pravice na nepremičnini.11 Takšen primer je pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja (43. člen SPZ). Ugotovitvena odločba ima v teh primerih le deklaratorno naravo. Tožeča stranka v obravnavanem primeru ni zatrjevala, da bi bila pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice na 32 posameznih delih zakon, kar bi opravičilo ugotovitveni zahtevek.

12. Glede na vse navedeno tako niso izpolnjene predpostavke iz drugega odstavka 181. člena ZPP za odločitev o ugotovitvenem zahtevku. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo II. in III. točko izreka izpodbijane sodbe, s katerima je bilo odločeno o primarnem tožbenem zahtevku in tožbo v delu glede primarnega tožbenega zahtevka zavrglo (prvi odstavek 351. člena ZPP).

13. Ker je pritožbeno sodišče že na podlagi zgoraj navedenega pritožbenega razloga pritožbi ugodilo, se do ostalih pritožbenih razlogov ni opredelilo (prvi odstavek 360. člen ZPP).

14. Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopka odločiti še o podrejenem tožbenem zahtevku.

15. Odločitev o pritožbenih stroških je skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridržana za končno odločitev.

1 Dovolilo je podredni tožbeni zahtevek tožeče stranke na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vpis njene lastninske pravice na v izreku te sodbe navedenih 32 posameznih delih ter na izpraznitev in izročitev teh nepremičnin. 2 Uradni list RS, št. 126/2007 in naslednji. 3 Ur. l. RS, št.: 58/2003 in naslednji. 4 Ur. l. RS, št.: 87/2002 in naslednji. 5 Miha Juhart in ostali: Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, Uradni list RS, 2016, str. 255. 6 Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji. 7 Miha Juhart in ostali: Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, Uradni list RS, 2016, str. 255, 276, 278 ter Matjaž Tratnik: Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) z uvodnimi pojasnili, Uradni list, Ljubljana 2015, str. 122 - 123. 8 Matjaž Tratnik: Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) z uvodnimi pojasnili ter stvarnim kazalom, Uradni list, Ljubljana 2015, str. 82 ter Miha Juhart in ostali: Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, Uradni list RS, 2016, str. 544. 9 Primerjaj: A. Galič: Zakon o pravdnem postopku s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 152. 10 Matjaž Tratnik: Zakon o zemljiški knjigi s komentarjem in sodno prakso, GV založba, Ljubljana 2016, str.122 – 123; Miha Juhart in ostali: Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, Uradni list RS, 2016, str. 255 – 256, 276, 278; dr. Nina Plavšak in drugi: Zakon o zemljiški knjigi s komentarjem, GV založba, Ljubljana 1998, str. 123 – 124. 11 dr. Nina Plavšak in drugi: Zakon o zemljiški knjigi s komentarjem, GV založba, Ljubljana 1998, str. 123.