Jedro

Listine, ki so podlaga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v pravdnem postopku izgubijo poseben pomen, ki so ga imele v izvršilnem postopku. Predmet odločanja v pravdi namreč ni več presoja, ali je neka listina verodostojna listina ali ne, temveč sodišče ugotavlja dejansko stanje v kontradiktornem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 181194/2014 z dne 29. 12. 2014 v prvem in tretjem odstavku izreka (I. točka izpodbijane sodbe), toženi stranki pa naložilo, da tožeči stranki v 8 dneh povrne nadaljnje pravdne stroške v višini 34,00 EUR z obrestno posledico zamude (II. točka izpodbijane sodbe).

2. Zoper sodbo se je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava pritožila tožena stranka, ki višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zaznamovala je tudi pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) odločala sodnica posameznica, saj gre za gospodarski spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

6. Sodba v sporu majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prvi odstavek 495. člena ZPP) se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja torej ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.

7. V tej zadevi je tožeča stranka najprej vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, in sicer štirih računov, zapadlih med avgustom 2014 in novembrom 2014 v skupnem znesku 415,73 EUR in na podlagi izpisa odprtih postavk v znesku 40,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Po ugovoru dolžnika (tožene stranke) je bila zadeva odstopljena pravdnemu sodišču. Tožeča stranka je bila v vtoževanem obdobju na podlagi veljavno sklenjene pogodbe upravnik poslovne stavbe, v kateri ima prostore tožena stranka in s tožbo zahteva povračilo založenih plačil obratovalnih stroškov ter plačilo stroškov storitev upravljanja.

8. Tožena stranka v pritožbi uveljavlja kršitev 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče prve stopnje odločilo na podlagi odločilnih dejstev, ki so si kontradiktorna glede na navedbe tožeče stranke v prvi pripravljalni vlogi. Trdi, da se verodostojne listine, na podlagi katerih je tožeča stranka vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ne skladajo z listinami v vlogi tožeče stranke, na podlagi katerih vtožuje svoj zahtevek.

9. Vendar višje sodišče ugotavlja, da očitka nista utemeljena. Ne drži namreč pritožbena trditev, da je bilo v predlogu za izvršbo navedenih petnajst verodostojnih listin, v dopolnitvi tožbe pa samo štiri. Kot je bilo uvodoma že opisano, je tožeča stranka predlog za izvršbo vložila na podlagi štirih verodostojnih listin in kot izhaja iz prve pripravljalne vloge, je glede istih štirih obračunov tudi specificirala svoj zahtevek. Zato je pritožbeni očitek o protispisnosti (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) neutemeljen, prav tako očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta je namreč podana le, ko sodbe zaradi nerazumljivosti, protislovnosti ali neobrazloženosti sploh ni mogoče preizkusiti. Sodba sodišča prve stopnje pa vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih, ki so jasni in skladni, višje sodišče pa jo je lahko preizkusilo.

10. Posledično je, upoštevaje zgoraj obrazloženo, neutemeljena tudi nadaljnja pritožbena trditev, da bi sodišče moralo upoštevati, da tožeča stranka ni niti predložila verodostojnih listin, za katere je bila pozvana, da jih predloži, ter zanje ponudi trditveno in dokazno podlago. Iz podatkov spisa namreč izhaja tudi, da je tožeča stranka po pozivu sodišča, da svojo tožbo v pravdnem postopku dopolni, svoji prvi pripravljalni vlogi priložila verodostojne listine, na podlagi katerih je vložila predlog za izvršbo (prim. priloge A5 do A8 spisa), s tem pa tudi listinske dokaze, s katerimi je izkazovala obstoj tožbenega zahtevka v pravdnem postopku. Ob tem višje sodišče še dodaja, da listine, ki so podlaga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v pravdnem postopku izgubijo poseben pomen, ki so ga imele v izvršilnem postopku. Predmet odločanja v pravdi namreč ni več presoja, ali je neka listina verodostojna listina ali ne, temveč sodišče ugotavlja dejansko stanje v kontradiktornem postopku. Pritožnica pritožbene trditve v zvezi s tem zato tudi neutemeljeno povezuje s pravilno uporabo 213. člena ZPP. Predložitev listinskih dokazov ni v nobeni zvezi z dejstvi, pomembnimi za odločitev, ki jih je tožeča stranka navedla v svoji prvi pripravljalni vlogi, sodišče prve stopnje pa jih je upoštevalo in na tej podlagi ugodilo tožbenemu zahtevku. Katere so tiste zmotne navedbe tožene stranke (tožnica ima verjetno v mislih navedbe tožeče stranke), ki jih je sodišče prve stopnje zmotno označilo kot odločilna dejstva, pa pritožnica ne konkretizira, zato se do tega ne more opredeliti niti višje sodišče. 11. Ker torej pritožba ne uveljavlja pravno upoštevnih pritožbenih razlogov, je višje sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).