Jedro

Za spore o pravici do in iz zavarovanja za primer brezposelnosti je stvarno pristojno socialno sodišče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1499/2001-10 z dne 29.1.2003.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom se je Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani v tej zadevi izreklo za stvarno nepristojno (1. točka izreka) in odločilo, da se po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopi v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani (2. točka izreka). Tožnik je namreč pri Upravnem sodišču Republike Slovenije v Ljubljani vložil tožbo zoper Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Območna služba L. (v nadaljevanju: zavod), zaradi neodgovornega in površnega ravnanja oseb, zaposlenih v zavodu, ugotovitve obstoja oziroma izbrisa iz evidenc brezposelnih oseb, kršitev programov izobraževanja, plačila denarne odškodnine oziroma povračila škode po načelu odškodninske odgovornosti, povračila vseh stroškov po programu aktivne politike zaposlovanja in kršenja temeljnih svoboščin in človekovih pravic. Po pozivu sodišča je tožnik tožbo dopolnil ter dodatno navedel, da vlaga tožbo tudi zaradi ponarejanja oziroma prireditve evidenc ter je dodatno pojasnil razloge za vložitev tožbe. Iz tožbenih navedb smiselno izhaja, da tožbo vlaga zaradi kršitev njegovih pravic, ki mu gredo na podlagi Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, 12/92, 12/93, 71/93, 38/94, 69/98, ZZZPB) in zaradi poseganja v njegove pravice v zadevah vključevanja brezposelnih oseb v programe aktivne politike zaposlovanja. Sodišče prve stopnje je odločitev, da ni stvarno pristojno za odločanje v tem sporu, oprlo na določbe 1. odstavka 17. člena in 1. odstavka 23. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 26/02, ZPP) v zvezi s 16. členom Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS), ker tovrstni spori po 4. členu oziroma 5. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 20/98, ZDSS) sodijo v pristojnost delovnega in socialnega sodišča. Tožnik v pritožbi navaja, da je ves čas zelo prizadet v svojih pravicah in pravnih koristih, ker mu ni bil "niti obstoj izbrisa iz evidenc brezposelnih oseb vročen v predpisanem roku, kaj šele v ustrezni obliki". Zavod v njegovem primeru ni storil vsega v zadostni meri za povečanje zaposlenosti, omogočanje uspešnega poklicnega razvoja in zagotovitev socialne varnosti, kar so med drugim bistvena temeljna poslanstva tega zavoda. Rezultat dela zavoda je bil skozi celotno obdobje katastrofalen. S svojimi dejanji so ga delavci zavoda onemogočali in postavljali resne ovire za njegov trajnostni razvoj. Meni, da je za odločanje o zadevi pristojno upravno sodišče. Pritožba ni utemeljena.

Po 3. odstavku 1. člena ZUS odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. V obravnavani zadevi pa je sodno varstvo za pravice, za katere tožnik uveljavlja varstvo v tem upravnem sporu, urejeno v ZZZPB. Glede na določbe 45. člena ZZZPB uveljavljajo zavarovanci pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti skladno s tem zakonom in predpisi o splošnem upravnem postopku (1. odstavek). Po določbi 5. člena ZDSS pa je za odločanje v sporih o pravici do in iz zavarovanja za primer brezposelnosti pristojno socialno sodišče. Socialno sodišče je na področjih iz 1. odstavka 5. člena ZDSS pristojno odločati tudi v sporih o odgovornosti za škodo, ki jo zavod povzroči zavarovancu (2. odstavek). Varstvo pravic po ZDSS zajema tudi pravico do priprave na zaposlitev, ki jo brezposelna oseba pridobi, če jo zavod napoti na izobraževanje oziroma usposabljanje zaradi povečanja zaposlitvenih možnosti. Socialno sodišče je tudi pristojno za reševanja spora o črtanju brezposelne osebe iz evidence iskalcev zaposlitve. Ker pa le stvarno pristojno sodišče lahko odloča o zadevi, je po presoji pritožbenega sodišča odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, tožnik pa v tem upravnem sporu ne more uspeti s pritožbenimi ugovori.

Pritožbeno sodišče je pritožbo na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.