Jedro

Sodišče je izpostavljen tožničin dvom v pripombah odpravilo z dodatno pridobitvijo dveh pisnih dopolnitev. Na ta način je tožnici omogočilo izjavo in opredelitev do izvedenskega mnenja, ki tvori podlago izpodbijane odločitve. Pri porazdelitvi vzroka invalidnosti gre za oceno, ki temelji na ugotovljenem zdravstvenem stanju in funkcionalnem statusu osebe. Le-ta predstavlja celoto, ne pa preciznega matematičnega izračuna. Nadaljnje razlogovanje v smeri odstotkovne opredelitve vpliva posamezne konkretne bolezni oziroma zdravstvenega stanja na invalidnost ne more prispevati k jasnosti in prepričljivosti izvedenskega mnenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženca številka zadeve: ... z dne 19. 4. 2021 in številka zadeve: ... z dne 10. 11. 2020 ter da se tožnico razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do invalidske pokojnine. Hkrati je odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica in smiselno predlaga, da se jo razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, podrejeno pa se zadevo vrne v novo sojenje. Tožnica navaja, da ne soglaša z obrazložitvijo sodbe od 7. do 16. točke obrazložitve, saj sodišče ni upoštevalo vseh poškodb in težav, ki jih ima od prometne nesreče leta 2017 dalje. Moti jo, da jo je sodna izvedenka obravnavala v sporu bolniškega staleža. Dvomi v njeno strokovnost, saj specialist MDPŠ ne bi bolnega delavca nikoli poslal delat. Opisuje potek zdravljenja od prometne nesreče 7. 8. 2017 dalje. Ne soglaša niti z opredeljenim vzrokom v 50 % na degenerativne spremembe. Te niso bile opredeljene, niti jih tožnica ni zdravila. Zaradi posledic prometne nesreče ne more opravljati več nobenega dela. Sodna izvedenka je pristranska, saj jo plačuje toženec. Podrobno povzema medicinske ugotovitve iz izvidov in meni, da sodna izvedenka MDPŠ nepravilno navaja, da je tožnica vpisana v redno čakalno listo za operacijo, saj je bila 3. 2. 2020 že operirana. Navaja odločbe ZZZS iz različnih časovnih obdobij ter opisuje nepravilno postopanje ZZZS. Vztraja, da bi njeno zdravstveno stanje lahko ugotovil ortoped. Prav tako ne soglaša z ugotovitvami iz izvida z dne 12. 1. 2021 oziroma izvida MR z dne 2. 12. 2021, ki navaja rupturo do ¾, saj CT izkazuje raztrganine v rami in poškodbe. Nihče ji ne verjame, da ima močne bolečine in da ne more opravljati svojega dela. Tožnica je pritožbo z dne 6. 4. 2022 v pritožbenem roku dopolnila s pritožbo z dne 12. 4. 2022 in izpostavila, da niso točne navedbe sodne izvedenke, da so se bolečine pojavile šele 24. 8. 2021, saj ta izvid navaja, da gre za stanje po poškodbi vratne in prsne hrbtenice v prometni nesreči iz leta 2017. Tožnica ne more dokazati, da so ji bile predpisane tablete proti bolečinam že v letu 2020, saj je ZZZS izbrisal podatke o predpisanih zdravilih od 5. 3. 2021. Pred prometno nesrečo ni imela zdravstvenih težav.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kot to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku1. Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Predmet sodne presoje sta odločbi toženca o tožničini invalidnosti št. zadeve: ... z dne 19. 4. 2021 in številka zadeve: ... z dne 10. 11. 2020, s katerima je bila tožnica razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni 50 % in poškodbe zunaj dela 50 % ter ji je bila priznana pravica do dela na drugem delu s stvarnimi omejitvami2 in krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno 20 ur tedensko od 14. 9. 2020 dalje.

6. V pritožbeni obravnavi ostaja sporno, ali pri tožnici sploh obstoji preostala delazmožnost. Sodišče je za ugotavljanje, ali je bila v relevantnem obdobju3 podana izguba delazmožnosti pravilno imenovalo sodno izvedenko MDPŠ, saj ni samo kvalificirano odločati o medicinskih vprašanjih. Pri tožnici je toženec ugotovil zmanjšanje delazmožnosti za manj kot 50 %.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnica skozi pritožbene navedbe pojasnjevala in mešala postopke ugotavljanja trajne nezmožnosti za delo oziroma invalidnosti in postopke, v katerih je kot toženec nastopal ZZZS, ki je ugotavljal tožničino začasno nezmožnost za delo. Za ta socialni spor je bistven postopek ugotavljanja trajne nezmožnosti za delo.4

8. Pritožbeno sodišče ne more slediti pavšalnim pritožbenim navedbam o nestrokovnosti sodne izvedenke zaradi kratkega osebnega pregleda. Sodna izvedenka je pri obravnavi vpogledala v celotno zdravstveno dokumentacijo tožnice5 in celotno delovno dokumentacijo, iz katere so razvidne obremenitve in tveganja, ki jim je tožnica izpostavljena pri delu v okviru 63. člena ZPIZ-2. Sodna izvedenka je v skladu s pravili medicinske stroke, znanosti in izkušenj preostalo delovno zmožnost dolžna ocenjevati na podlagi objektiviziranih sprememb zdravstvenega stanja izkazanih z medicinskimi izvidi v povezavi z delovno dokumentacijo, upoštevajoč uveljavljene standarde ocenjevanja invalidnosti. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je izvedensko mnenje, na katerem je sodišče gradilo svojo odločitev celovito, popolno in jasno.6 Pojasnilo sodne izvedenke o tožničini preostali delazmožnosti do dneva dokončne odločbe je v 11. do 14. točki obrazložitve sodbe življenjsko prepričljivo7. 9. Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenemu očitku, da je celotno izvedensko mnenje nepravilno zaradi napačne ugotovitve sodne izvedenke, da je tožnica vpisana na čakalni seznam za operacijo.8 Sodna izvedenka je pojasnila, da ji je tožnica poslala nov izvid pregleda rame pri kirurgu z dne 12. 1. 2022, kjer je omenjen datum operacije.9 Sodna izvedenka je morala upoštevati zdravstveno stanje tožnice in se opredeliti o tožničini preostali delazmožnosti le do datuma dokončne odločbe z dne 19. 4. 2021. Gre le za navidezno diskrepanco med datumom dejansko izvedene operacije in navajanim vpisom na čakalno listo.

10. Sodišče je izpostavljen tožničin dvom v pripombah odpravilo z dodatno pridobitvijo dveh pisnih dopolnitev10. Na ta način je tožnici omogočilo izjavo in opredelitev do izvedenskega mnenja, ki tvori podlago izpodbijane odločitve. Pri porazdelitvi vzroka invalidnosti gre za oceno, ki temelji na ugotovljenem zdravstvenem stanju in funkcionalnem statusu osebe. Le-ta predstavlja celoto, ne pa preciznega matematičnega izračuna. Nadaljnje razlogovanje v smeri odstotkovne opredelitve vpliva posamezne konkretne bolezni oziroma zdravstvenega stanja na invalidnost, ne more prispevati k jasnosti in prepričljivosti izvedenskega mnenja. Nenazadnje gre za sodnega izvedenca s področja medicine, dela, prometa in športa, ki je za tovrstna vprašanja najbolj usposobljen.11

11. Nenazadnje se je sodna izvedenka opredelila tudi do vztrajajočih bolečin, ko je opozorila na obravnavo v posebni ambulanti za razvito kronično bolečino, kar so ugotavljali tudi lečeči fiziatri.

12. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 73/07 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP. 2 Delo, ki se opravlja le občasno v prisilnem položaju hrbtenice in se le občasno pripogiba v vratni hrbtenici ter ročno premešča bremena do največ 5 kg. 3 Do dneva dokončne odločbe – 19. 4. 2021. 4 Začasna nezmožnost za delo se vedno presoja v okviru morebitne preostale delazmožnosti. 5 Ki izkazuje vse njene zdravstvene težave. 6 Ni zaslediti logičnih napak ali notranjih oziroma zunanjih neskladij. 7 Sodišče je upoštevajoč ugotovitve izvedenke opredelilo, da gre v 50 % za posledice poškodbe izven dela zaradi izvina vratne hrbtenice z dne 7. 8. 2017 (prometna nesreča) in v 50 % za bolezen (degenerativne spremembe vratne hrbtenice - gre za spremembe bolezenske narave ob staranju), zaradi katerih je pri tožnici ugotoviti preostalo delazmožnost opredeljeno v izpodbijanih odločbah. 8 Čeprav je bila tožnica operirana že 3. 2. 2022. 9 Lečeči specialist je opisal klinični status tožnice, ugotovil, da so verjetno bolečine posledica obrabnih sprememb vratne hrbtenice (degenerativna sprememba) in da je vpisana na redno čakalno listo za operacijo. 10 Z dne 21. 1. 2022 in 26. 2. 2022. 11 Ugotovljene zdravstvene težave s strani lečečih specialistov lahko ovrednotijo glede na izkazana tveganja in zahteve delovnega mesta zavarovanca, razvidne iz delovnih anamnez.