Jedro

Izpolnjevanje splošnih pogojev vrednotenja in ocenjevanja med strankama postopkea ni sporno. Sporno je dodeljevanje točk po Splošnih razpisnih kriterijih in po Prednostnih razpisnih kriterijih za področje glasbena umetnost. Po presoji sodišča so bili pri odločanju upoštevani splošni in prednostni kriteriji na področju glasbene umetnosti iz razpisa. Za presojo so pristojni strokovnjaki za posamezna področja. Komisija je sestavljena tako, da zagotavlja najvišjo stopnjo strokovne presoje. Strokovna komisija je tožeči stranki pri ocenjevanju dodelila 79 točk ter glede na to sofinanciranja ni podprla, obenem pa ugotovila, da je smiselna prijava na projektne razpise Ministrstva za kulturo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bilo v zadevi Javnega razpisa za izbor izvajalcev javnih kulturnih programov na področju umetnosti, ki jih bo v obdobju 2010-2013 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (v nadaljevanju: programski razpis), med drugim v točki II/15 odločeno, da se na področju „glasbena umetnost“ program tožeče stranke ne sprejme v sofinanciranje.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da je na javni razpis, ki je bil objavljen v Uradnem listu (RS, št. 79/09 in št. 89/09), za področje glasbene umetnosti prispelo 43 vlog, od katerih je bilo 40 popolnih in pravočasnih. Štirje prijavitelji so pred zaključkom postopka odstopili od prijave, tako da je komisija obravnavala 36 vlog, katerih prijavitelji so izpolnjevali splošne razpisne pogoje iz 5. točke razpisnega besedila. Strokovna služba Ministrstva za kulturo in strokovna komisija sta podali mnenje k prispelim vlogam z vidika uresničevanja ciljev javnega razpisa in posebnih pogojev na področju glasbene umetnosti. Strokovna komisija je ovrednotila prispele vloge v skladu s Pravilnikom o strokovnih komisijah (Uradni list RS, št. 109/02, 25/04 in 104/05) in v skladu s posebnimi pogoji za sodelovanje na razpisu (pod št. 6, 6.1., 6.1.1., 6.1.2., 6.1.2., 6.1.3. in 6.1.4.) ter splošnimi razpisnimi kriteriji iz točke 8.1., prednostnimi razpisnimi kriteriji na področju glasbene umetnosti iz točke 8.2.1., kriteriji za določanje stroškov za nakup opreme iz točke 8.3., kriteriji za določanje stroškov dela iz 8.4. in kriteriji za določanje splošnih stroškov delovanja, objavljenimi v točki 8.5. razpisnega besedila. Ministrstvo je vlagatelje obvestilo o predlogu strokovne komisije in strokovne službe in jim dalo možnost, da se o predlogu pisno izjavijo ter nato, na podlagi vlog in odzivov, sprejelo izpodbijano odločitev. Pri tem je bilo v zvezi z vlogo tožeče stranke ugotovljeno, da program sicer izkazuje visoko stopnjo vključevanja mlajše generacije avtorjev in izvajalcev in izkazuje cilje, ki presegajo lokalne interese, vendar pa je strokovna komisija hkrati ugotovila, da tožeča stranka ne dosega splošnih in posebnih razpisnih kriterijev, na podlagi katerih bi bila upravičena do osnov za izračun sredstev za izvajanje javne službe, določenih v 27. in 57. členu Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07-UPB, 5608 in 4/10, v nadaljevanju: ZUJIK). Strokovna komisija je tožeči stranki pri ocenjevanju dodelila 79 točk (13+9+2+10+8+8+5+5+6+5+5+3) ter glede na to sofinanciranja ni podprla, obenem pa ugotovila, da je smiselna prijava na projektne razpise Ministrstva za kulturo. Tožeča stranka se v odzivu na predlog strokovne komisije ni strinjala z njeno utemeljitvijo in je predlagala ponovno preučitev vloge glede stopnje izvedljivosti programa, izkazovanja izvirne zasnove, aktualne in kakovostne ponudbe avtorjev, izkazovanja ciljev, ki presegajo lokalne interese in predvidene dostopnosti programa, ki mu ni moč pripisati komercialne naravnanosti. Strokovna komisija je na zahtevo tožeče stranke vnovič pregledala razpisno dokumentacijo in navedene argumente, pri čemer pa novih dejstev, ki bi vplivala na spremembo ocene in posledično na izpodbijano odločitev, ni ugotovila. Strokovna služba Ministrstva se z mnenjem strokovne komisije strinja. Zato je odločeno tako, kot sledi iz izreka.

Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo ter povrnitev stroškov postopka. Tožbo vlaga zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitev pravil postopka, zlasti pa zaradi očitnih kršitev kriterijev vrednotenja in ocenjevanja. Pri tem ugotavlja, da izpolnjevanje splošnih pogojev iz javnega razpisa med strankama ni sporno. Sporno je dodeljevanje točk po Splošnih razpisnih kriterijih (točka 8.1 besedila javnega razpisa) in po Prednostnih razpisnih kriterijih za področje glasbena umetnost (točka 8.2.1 besedila javnega razpisa).

V zvezi s splošnim razpisnim kriterijem „Reference predlagatelja, stopnja prepoznavnosti, odmevnost v strokovni javnosti“ (točka 8.1.) iz izpodbijane odločbe ni razvidno, ali je tožeča stranka pridobila dodatno točko, ker deluje v javnem interesu na področju kulture. Tožeča stranka ima takšen status na podlagi odločbe št. 0140-168/20047/6 z dne 24. 11. 2009, ki jo je izdala tožena stranka. Zato bi ji morala biti, čeprav nima statusa društva, priznana točka dodatna točka iz tega naslova.

V zvezi s splošnim razpisnim kriterijem „Stopnja izvedljivosti programa“ (točka 8.1.) tožeča stranka navaja, da se le-ta presoja glede na dva podkriterija, to je glede na realno finančno ovrednotenje programa in uravnoteženost prihodkov s stroški ter glede na predlagano finančno soudeleženost predlagatelja z lastnimi ali pridobljenimi sredstvi. Tožeča stranka je svoje programske sklope finančno predstavila, ovrednotila in obrazložila skladno z zahtevami razpisne dokumentacije. Izpolnila je za to namenjene obrazce (Prijavni obrazec 4 - „Organizacija mednarodnih festivalov“ in Prijavni obrazec 4 - „Koncertni cikli in festivali“), podrobneje pa vsebino predstavila v Prijavnem obrazcu 6 - „Stroški dela, splošni stroški delovanja in nakup opreme“, kjer so stroški razdelani tako po letih kot po posameznih postavkah. Izpolnila je vse zahtevane rubrike za posamezna leta. Prihodki in odhodki za leto 2010 so uravnoteženi, pri drugih letih pa obrazci izkazovanja uravnoteženosti niti ne predvidevajo. Kolikor realnost ovrednotenja ni razvidna iz obrazcev, je razvidna iz izračunov, ki jih vsebuje izjava z dne 12. 1. 2010. V izračunu je tožeča stranka za vsakega izvajalca navedla avtorske honorarje in druge, z izvedbo povezane stroške. Izračun je bil narejen na podlagi izkušenj iz preteklih let, vsi odhodki pa so nujno potrebni za izvedbo predlaganih dejavnosti. Tožena stranka je imela na ta način vpogled v celotno finančno konstrukcijo in pri tem ni navedla, da bi bil kateri od predvidenih stroškov neupravičen, nepotreben ali previsok. Prav tako ni navedla, iz katerega razloga naj bi bila vsebina programa finančno nerealno ovrednotena. Tožeča stranka nasprotno meni, da je bil program ovrednosten realno, da so prihodki uravnoteženi s stroški in da bi zato morala dobiti iz tega naslova vse možne točke (13). Zelo visoka je tudi predvidena finančna soudeležba tožeče stranke, saj bi tožena stranka prispevala le 23,1% sredstev, kar je precej manj, kot znaša prispevek tožene stranke pri financiranju javnih kulturnih zavodov in obenem več kot polovico manj od absolutne meje njenega sofinanciranja po javnem razpisu. Zato ni videti razloga za majhno število točk po tem kriteriju – sprva le 8 in v končni odločbi 9. Korektnost in pravilnost točkovanja bi najbolje pokazala primerjava s točkovanjem ostalih prijaviteljev, vendar pa tožeča stranka z njihovimi prijavami ne razpolaga in jih zato ne more vključiti v tožbo.

V zvezi s prednostnim razpisnim kriterijem „Izkazovanje izvirne zasnove in ustvarjalnosti v izboru, pristopu in izvedbi programa, tehtnost obrazložitve in utemeljitve programa; stopnja organizacijske in terminske razdelanosti programa“ tožeča stranka opozarja na izvirnost prijavljenega programa, ki temelji na konceptu povezovanja kulturne dediščine in žive kulture, saj ne gre zgolj za izvedbo glasbene predstave, temveč je posebna pozornost namenjena tudi lokaciji izvajanja, kar skupno prispeva k promociji kulture in razvoju kulture v določenem lokalnem okolju. Zaradi pravilnega ovrednotenja izvornosti zasnove in ustvarjalnosti tožeča stranka predlaga postavitev izvedenca umetniško-glasbene stroke, ki bi izvirnost koncepta tožeče stranke ocenil v primerjavi z ostalimi prijavitelji, ki so dobili enako ali višje število točk kot tožeča stranka. Tožeča stranka je znotraj istega kriterija za vsako leto in za vsak sklop predstavila utemeljitev svojega programa in jo razdelila po letih, s čimer je zadovoljila kriteriju terminske razdelanosti programa, kolikor je bilo možno. Kljub temu je dobila od možnih 15 le 10 točk, kar je glede na povedano po mnenju tožeče stranke premalo.

V zvezi s prednostnim kriterijem „Izkazovanje visoke stopnje zastopanosti slovenske ustvarjalnosti in poustvarjalnosti“ tožeča stranka navaja, da je le-to vpela v svojo celotno prijavo na razpis, saj je eden glavnih ciljev njenega Programskega sklopa 3 (Organizacija mednarodnih festivalov) ravno promocija slovenske kulture doma in v tujini. Programski sklop 2 (Mednarodni ciklus Imago Sloveniae – Mladi talenti) pa je v celoti namenjen ravno zagotavljanju koncertiranja glasbenikov iz Slovenije ter promociji mladih slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev. Posebej izpostavlja, da je Programski sklop 3 za vsako od štirih let predvidel mednarodne izmenjave in s tem gostovanje slovenskih glasbenikov v tujini; pri izvedbi programa bi tožeča stranka sodelovala s slovenskimi kulturnimi ustanovami; predvideno je izvajanje slovenskih del s strani tujih glasbenikov, predvideno je vključevanje zmagovalcev na domačih tekmovanjih in najboljših diplomantov Akademije za glasbo v izvedbo Programskega sklopa 2, pri čemer celoten Programski sklop 2 temelji na delih slovenskih avtorjev, zastopanost slovenske ustvarjalnosti v tem programskem sklopu pa je vsaj 75%. Ocena tožena stranke, da je kriterij izpolnjen le delno, glede na povedano ni utemeljena, dodeljenih 8 točk od možnih 10 točk pa je po mnenju tožeče stranke premalo.

V zvezni s prednostnim kriterijem „Program, ki mu ni moč pripisati komercialne naravnanosti“ tožeča stranka navaja, da je program znotraj Programskega sklopa 3 predvidel tako brezplačni vstop kot tudi prodajo vstopnic, pri čemer je najvišja predvidena cena vstopnice zgolj 20 EUR. Programski sklop 2 pa je predviden kot v celoti brezplačen in nepridobiten. Pri tem pa je tudi Programski sklop 3 usmerjen povsem nekomercialno. Že statusna oblika tožeče stranke izpričuje njeno nepridobitno naravo, saj je izvajanje dejavnosti za pridobivanje dobička prepovedano z Zakonom o ustanovah. Razen tega tožeča stranka poudari, da vsa sredstva iz prodaje vstopnic nameni za izvajanje istega Programskega sklopa, kar je razvidno že iz finančne konstrukcije. Namen prodaje vstopnic je torej izključno kritje stroškov Programskega sklopa in ne komercialnost ter pridobivanju dobička. Ker je program tožeče stranke povsem nekomercialno usmerjen, ni razloga za to, da ji je tožena stranka dodelila od možnih 5 točk samo 3 točke.

Dvom v pravilnost postopka pa izkazuje dejstvo, da obrazložitev odločbe ni skladna s podatki spisov, saj se v razlogih navaja, da strokovna komisija pri pregledu izjave tožene (pravilno: tožeče) stranke ni našla razlogov za spremembo ocene, medtem ko iz spisov sledi, da je oceno na tej podlagi spremenila in tožeči stranki dodelila 79 namesto prvotnih 77 točk, kar pa je po mnenju tožeče stranke še vedno premalo. Ko bo tožeča stranka pridobila na vpogled prijave ostalih prijaviteljev, bo svoje navedbe po potrebi še dodatno dopolnila in utemeljila.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo tožbene očitke zavrača kot neutemeljene in predlaga zavrnitev tožbe. Navaja, da so bili pri odločanju upoštevani splošni in prednostni kriteriji na področju glasbene umetnosti iz razpisa. Za presojo so pristojni strokovnjaki za posamezna področja. Komisija je sestavljena tako, da zagotavlja najvišjo stopnjo strokovne presoje. Člani komisije so svoje poznavanje področja predhodno dokazali v strokovni javnosti. Izbrani so bili na podlagi visokih strokovnih referenc in dolgoletnih izkušenj. Vsi dobro poznajo stanje in dogajanje na področju glasbene umetnosti, tako v Sloveniji kot v tujini. Dejavnosti na področju kulture ni mogoče numerično določati oziroma ocenjevati, zato je končna številka ocena stanja, ki izhaja iz poznavanja pogojev dela prijavitelja, njegove referenčnosti, zvrstnosti in geopolitične pozicioniranosti. Število pritožb je relativno nizko, kar pomeni, da predlagatelji upoštevajo kredibilnost strokovne komisije. Največ pritožb povzroča premajhen obseg sredstev za sofinanciranje, na kar pa strokovna komisija nima vpliva.

V zvezi z kriterijem „Reference predlagatelja, stopnja prepoznavnosti, odmevnosti v strokovni javnosti“ tožena stranka pojasni, da je bila tožeči stranki dodatna točka priznana.

V zvezi s kriterijem „Stopnja izvedljivosti programa...“, tožena stranka ugotavlja, da so predvideni programski stroški posameznih projektov tožeče stranke zelo visoki. V tem smislu se zato kot visoka pokaže tudi finančna soudeleženost tožeče stranke, vprašljiva pa je dejanska celotna vrednost programa. Program za leta 2011, 2012 in 2013 je skromno izdelan, strateški načrt pa nedorečen. Iz njega ni mogoče dovolj dobro razbrati razvojnih usmeritev, ciljev in pričakovanih rezultatov. V nasprotju z vsebino pa je zelo natančno predviden finančni načrt za ta tri leta. Ker pa je vsebinski obseg nedorečen, program ne more biti realno ovrednoten. Finančna soudeleženost tožeče stranke je ustrezna, če je program finančno glede na vsebino in obseg realno ovrednoten. Primerjava z ostalimi prijavitelji pa po mnenju tožene stranke ni primerna, saj gre za različne programe in za različne statusne oblike prijaviteljev.

V zvezi s kriterijem „Izkazovanje izvirne zasnove...“ tožena stranka navaja, da se je ocenjeval izviren koncept tožeče stranke predvsem na področju glasbene umetnosti. Prostorska umestitev koncertnih gostovanj za ta programski razpis ni odločilnega pomena in presega temeljne cilje razpisa, oziroma se dotika področja promocije kulturne dediščine in turizma. Terminski in programski načrt za leto 2010 je ustrezen, za ostala leta pa nedodelan. Posamezne dogodke bi bilo potrebno, če že ne datumsko, določiti vsaj okvirno. Program je mestoma nedefiniran. Dejansko stanje predvidenega programa zato pa presoji tožene stranke ne ustreza načrtovani kakovosti dela, s katero tožeča stranka opravičuje predvidene stroške dela.

Glede kriterija „Izkazovanje visoke zastopanosti slovenske ustvarjalnosti in poustvarjalnosti“ tožena stranka ugotavlja, da predstavljajo osrednji del mednarodnega festivala tuji gostje in da so domači postavljeni ob rob. Zato tožeča stranka ni dobila najvišjega števila točk. Sklicevanje na gostovanja slovenskih umetnikov v tujini pa ni ustrezno, saj se prijava tožeče stranke ne nanaša na programski sklop mednarodnega sodelovanja.

V zvezi s kriterijem „Komercialna naravnanost“ tožena stranka meni, da program tožeče stranke ni povsem nekomercialen, na kar kažejo visoki in neuravnoteženi programski stroški ter dejstvo, da se program preko vstopnic in sponzorskih deležev prodaja na trgu. Zato je strokovna komisija presodila, da je projekt pretežno komercialno naravnan, kar se odraža tudi v številu točk. V zvezi z očitkom o nepravilnostih pri postopku pa tožena stranka ugotavlja, da je bila prvotna ocena strokovne komisije res 77 točk ter da je bilo končno število točk, po izjasnitvi tožeče stranke in po ponovni oceni vloge, 79 točk. Pri tem strokovna komisija ni našla novih dejstev, ki bi vplivale na spremembo odločitve v smislu odobritve sofinanciranja prijavljenega projekta. Zahteve za vpogled v razpisno dokumentacijo drugih prijaviteljev pa tožeča stranka ni dala.

Poleg tega tožena stranka ugotavlja še, da je tožeča stranka dne 8. 6. 2010 podpisala pogodbi št. 3511-10-324090 in št. 3511-10-324089, in da s tem pritrjuje izpodbijani odločitvi.

Tožeča stranka v pripravljalni vlogi pojasnjuje, da vlog drugih prijaviteljev, na katere se sklicuje v tožbi, še ni uspela pridobiti, so pa ključnega pomena za presojo zakonitosti in pravilnosti izpodbijane odločitve. Vpogleda v druge vloge tožena stranka ne dopusti, tako da je dostop do teh podatkov trenutno v pritožbenem postopku pri toženi stranki oziroma pri Informacijskem pooblaščencu. Zato tožeča stranka sodišču predlaga, da z odločitvijo počaka do rešitve omenjenega spora, saj bo šele z vpogledom v druge vloge lahko dodatno argumentirala svoje trditve o nepravilnem točkovanju.

Na naroku za glavno obravnavo stranki vztrajata pri dosedanjih stališčih in predlogih.

Dodatno k že navedenemu tožeča stranka v pripravljalni vlogi navaja, da je tožena stranka razkrila določene razloge za svojo odločitev šele v odgovoru na tožbo, kar je bistvena kršitev pravil postopka, saj bi morala tožečo stranko skladno z določbami ZUP že pred odločitvijo seznaniti s svojimi ugotovitvami. Pojem komercialnosti kot kriterij zakonsko ni določen. Zato bi ga morala tožena stranka obrazložiti. Ker tega ni storila, izpodbijane odločbe ni mogoče preveriti. Tožeča stranka je pridobila tudi podatke, ki kažejo na kršitev 35. člena ZUP. Člani strokovne komisije, ki nastopa v zadevi kot izvedenski organ, bi morali biti izločeni, ker obstajajo okoliščine, ki kažejo na njihovo nepristranskost (pravilno najbrž pristranskost). To velja za predsednika strokovne komisije A.A. in za člana komisije B.B., saj je tožena stranka največ sredstev namenila ravno organizacijam, v katerih je funkcionar predsednik strokovne komisije oziroma za projekt, pri katerem ima predsednik ekonomski interes ter odobrila tretji najvišji znesek prijavitelju, v katerem ima član komisije položaj člana izvršilnega organa. Glede očitnih kršitev vrednotenja in ocenjevanja pa tožeča stranka poudari, da je tožena stranka šele v odgovoru na tožbo razkrila, da pri kriteriju „Izkazovanje izvirne zasnove...“ umestitev prireditev v prostor ni pomembna in da je terminski plan nedodelan. S tem se tožeča stranka ne strinja, saj je v Prijavnem obrazcu utemeljila program za vsako leto in navedla vrsto del oziroma avtorje, katerih dela se bodo izvajala. Po drugi strani pa primerjava z drugimi vlogami (C. in D.) pokaže, da le-te ne vsebujejo vsebinske opredelitve oziroma da program terminsko ni dodelan, pa je tožena stranka kljub temu omenjenima prijaviteljema dodelila kar 11 oziroma 10 točk ter ju izbrala za sofinanciranje. V zvezi z opredelitvijo programskega sklopa pa tožeča stranka poudari, da je prijavitelj D. prijavil dva programska sklopa, ki to dejansko nista, ter s tem, ko je zaprosil za sofinanciranje v višini dvakrat po 126 000 EUR, obšel omejitev pri vsoti, ki je bila sicer določena za sklop mednarodni festivali.

Tožena stranka navedbe iz pripravljalne vloge zavrača in se sklicuje na razloge iz odgovora na tožbo. Že v odgovoru je v zvezi s kriterijem „Reference predlagatelja...“ pojasnila, da je kriterij relativen ter da se pri ocenjevanju upošteva tudi ostale kandidate, ki sodelujejo na razpisu. Postopek je bil voden skladno za ZUJIK in Pravilnikom ter s tem po pravilih posebnega upravnega postopka. Zato ni utemeljena navedba, da so bile v postopku kršene določbe 214. člena ZUP. Dvom o razumevanju in tolmačenju pojma komercialnost je tožeča stranka izrazila šele v postopku s tožbo, sicer pa je pojem splošno znan in ga zato ni treba posebej razložiti v odločbi. Očitke o (ne) pristranskosti predsednika in člana komisije tožena stranka zavrača. V zadevah, kjer je prišlo do konflikta interesov, so se člani strokovne komisije izločili, tako tudi predsednik komisije v zadevi Zveze glasbene mladine. Članstvo B.B. v upravnem odboru krovne organizacije na področju baleta pa ni v konfliktu interesov. Glede očitanih kršitev meril vrednotenja in ocenjevanja ter primerjave s programi dveh prijaviteljev, ki jih omenja tožeča stranka v pripravljalni vlogi pa tožena stranka odgovori, da sta bili vlogi natančno preučeni in ustrezno ocenjeni po predpisanih kriterijih, s tem da je seštevek točk pokazal, da se oba prijavitelja izbereta v sofinanciranje. Po kriterijih, ki jim ugovarja tožeča stranka, noben od njiju ni dosegel maksimalnega števila točk. Poleg tega je primerjava z ostalimi prijavitelji neprimerna, saj ne gre za iste programe in iste statusne oblike prijaviteljev. V zvezi s prijaviteljem D. pa tožena stranka navaja, da je bila ocena narejena natančno in po kriterijih razpisa ter da prijavitelj ni kršil splošnih in posebnih pogojev razpisa, saj bi bila sicer njegova vloga zavržena.

Še pred tem pa tožena stranka (na naroku in v pripravljalni vlogi) uveljavlja, da tožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa za tožbo. Sklicuje se na obravnavani javni razpis in javni razpis za izbor večletnih kulturnih projektov ter poudarja, da z oziroma na določbe obeh razpisov in dejstvo, da so se po obeh razpisih dodeljevala sredstva iz proračuna RS, interesenti niso mogli pridobiti denarnih sredstev po obeh razpisih. Tožeča stranka je bila nesporno izbrana na projektnem razpisu, kar dokazujeta že predloženi pogodbi o financiranju in izvedbi večletnega kulturnega projekta v obdobju 2010-2013. Zato ne bi mogla biti izbrana tudi na spornem javnem razpisu in zato nedvomno, vsaj od 11. 6. 2010, ko sta bili podpisani omenjeni pogodbi, ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora.

Tožba ni utemeljena.

Iz določb javnih razpisov, na katere se sklicuje tožena stranka, sicer jasno sledi, da izvajalci kulturnih programov, ki so izbrani na programskem razpisu, ne morejo kandidirati s svojimi razpisi na projektnem razpisu, oziroma da se njihova vloga v takšnem primeru zavrne. Iz takšne ureditve tudi dovolj jasno sledi, da istega projekta oziroma istega programa iz javnih sredstev ni mogoče financirati dvakrat. Ni pa predvidena in urejena situacija, kakršna je obravnavana, ko se kandidat z neizbiro na programskem razpisu ne strinja in toži ter obenem (na pobudo tožene stranke!) kandidira in je tudi povsem zakonito izbran na drugem – projektnem razpisu. Vložena tožba oziroma nepravnomočnost odločitve o neizbiri namreč po razpisnih pogojih ni ovira za sodelovanje na projektnem razpisu in tudi ne za to, da se dodelijo zaprošena sredstva. Obenem pa izbira na projektnem razpisu ne po pogojih razpisa in ne po določbah zakona (ZUJIK) ne predstavlja ovire za tožbo zoper odločbo o neizbiri v predhodnem, programskem razpisu. To pa po presoji sodišča pomeni, da opravljena izbira, še zlasti ob možnosti uporabe izrednih pravnih sredstev (v zvezi z izdano odločbo o izbiri) oziroma sklenitve ustrezne pogodbe (pri kateri se upoštevajo predhodno dodeljena sredstva) ne more biti razlog za to, da tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za tožbo, saj se mu s tem brez podlage v zakonu ali razpisu jemlje zakonsko priznana pravica do sodnega varstva.

So pa po določbah ZUJIK omejeni tožbeni razlogi. Tako je po petem odstavku 94. člena ZUJIK vložitev tožbe dovoljena zaradi bistvenih kršitev določb postopka, izbire izvajalca, ki ne izpolnjuje pogojev oziroma zaradi očitne kršitve kriterijev vrednotenja in ocenjevanja. Ni torej dovolj, da se zatrjuje kršitev kriterijev, temveč mora biti kršitev očitna, to je takšna, ki jo je mogoče ugotoviti že že na prvi pogled, brez podrobnega preučevanja sporne presoje.

V zvezi z zatrjevanimi bistvenimi kršitvami določb postopka sodišče ugotavlja, da niso podane.

Obrazložitev izpodbijane odločbe je v pogledu ocene vloge po posameznih kriterijih res bistveno pomanjkljiva, kar je bistvena kršitev pravil postopka. Ta pa je bila odpravljena v sodnem postopku, in sicer z odgovorom tožene stranke na tožbo ter z možnostjo, da se tožeča stranka o razlogih, ki jih vsebuje odgovor na tožbo izreče, kar je tudi storila na naroku za glavno obravnavo in s pripravljalno vlogo. Tožbena trditev, da takšne pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti v sodnem postopku, ni pravilna. Zakonsko pooblastilo za takšno postopanje sodišča je vsebovano v določbah 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10, v nadaljevanju: ZUS-1), po katerih sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi samo v primeru, če (bistvenih) kršitev pravil postopka, storjenih v postopku izdaje izpodbijanega akta, ni odpravilo v svojem postopku.

Točkovanje po kriteriju „Program, ki mu ni moč pripisati komercialne naravnanosti“ je pojasnjeno v odgovoru na tožbo ter v pripravljalni vlogi (tožene stranke) še posebej poudarjeno, da je pojem komercialnost splošno znan in da ne potrebuje pravne razlage. To po presoji sodišča zadošča, še posebej ob dejstvu, da tožeča stranka dvom o razumevanju tega pojma izrazi šele v pripravljalni vlogi, medtem ko ga pred tem (v tožbi) razume na enak način kot tožena stranka, ko odgovarja na tožbo.

Pristranost predsednika in članov strokovne komisije pri odločanju tožeča stranka prav tako prvič zatrjuje v pripravljalni vlogi, ki jo je predložila na naroku. Navedbe so splošne in neprepričljive. Nasprotno so ustrezne in podprte s podatki spisov navedbe tožene stranke v pripravljalni vlogi, po katerih so se predsednik (A.A.) oziroma člani strokovne komisije v vseh primerih, ko bi bil lahko podan konflikt interesov, izločili iz postopka, in po katerih pri članu komisije B.B., glede na njegov položaj člana v upravnem odboru kot nadzornem organu krovne (baletne) organizacije, konflikta interesov ne najde.

V vsebinskem pogledu pa iz spisov sledi, da izpolnjevanje splošnih pogojev vrednotenja in ocenjevanja med strankama ni sporno. Sporno je, kot pravilno ugotavlja že tožeča stranka, dodeljevanje točk po Splošnih razpisnih kriterijih (točka 8.1 besedila javnega razpisa) in po Prednostnih razpisnih kriterijih za področje glasbena umetnost (točka 8.2.1 besedila javnega razpisa). Razlogi izpodbijane odločbe so, kot že rečeno, v tem pogledu bistveno pomanjkljivi. Zato pa so razlogi tožene stranke v odgovoru na tožbo izčrpni in prepričljivi ter kot takšni dajejo podlago za zaključek, da zatrjevane očitne kršitve meril vrednotenja in ocenjevanja v konkretnem primeru niso podane. Sodišče se z razlogi tožene stranke v odgovoru na tožbo, ki jih povzema v sodbi, v celoti strinja in jih zato ponovno ne navaja.

V zvezi z navedbami tožeče stranke v pripravljalni vlogi, ki sledi odgovoru na tožbo, pa sodišče še dodaja: Točkovanje po kriteriju „Izkazovanje izvirne zasnove in ustvarjalnosti ...“ je pojasnjeno v odgovoru na tožbo. Razlogi so po presoji sodišča prepričljivi in skladni z listinami, ki so v spisih. Glede na vsebino predloženih prijavnih obrazcev, ki so v spisih in na katere se sklicuje tožeča stranka v svoji vlogi, se sodišče strinja z oceno, da je program oziroma programski načrt za leto 2010 ustrezen, medtem ko je za ostala leta (2011, 2012 in 2013) nedodelan. Drugačne navedbe tožeče stranke so po presoji sodišča neutemeljene ter kot take neupoštevne. Oceno je opravila komisija, ki razpolaga z ustreznimi strokovnimi znanji, zato postavitev izvedenca umetniško-glasbene stroke, ki jo zahteva tožeča stranka v tožbi, po presoji sodišča ni potrebna. Tožeča stranka pa tudi ne more biti uspešna s primerjavo ocen, ki sta jih pri točkovanju dosegla C. in D. Iz priložene dokumentacije sicer res sledi, da sta tudi omenjeni vlogi glede programa in terminskega plana prireditev pomanjkljivi in nedorečeni, vendar pa iz zbranih podatkov tudi sledi, da noben od omenjenih kandidatov pri tem kriteriju ni dosegel najvišjega števila točk in da torej njuni oceni ne odstopata bistveno od ocene, ki jo je po istem kriteriju dosegla tožeča stranka. Dejstvo, da sta bila oba na koncu izbrana za sofinanciranje, pa za odločitev ni bistveno, saj je končni rezultat seštevek ocen po različnih kriterijih in s tem tudi po tistih, ki jih tožnik ne omenja in jim ne oporeka.

Neupošteven je tudi ugovor, ki se nanaša na prijavitelja D. oziroma na njegovo, domnevno nepravilno, opredelitev programskega sklopa. Morebitna nepravilnost pri točkovanju vloge omenjenega prijavitelja namreč na oceno oziroma na število točk, ki jih je dosegla tožeča stranka in s tem na njen položaj v postopku izbire, nima nobenega vpliva.

Ker je torej po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi določb prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

O stroških upravnega spora je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.