Jedro

Priča ima pravico do povračila stroškov prevoza le v višini stroškov javnega prevoza, nima pa pravice do kilometrine, razen v primeru, če javni prevoz ni zagotovljen. Če priča v predlogu za povračilo stroškov prevoza ne uveljavlja zamudnih obresti, jih ne more uveljavljati v pritožbenem postopku, do zamudnih obresti pa bo upravičena, če tožnik v 8. dneh po pravnomočnosti sklepa stroškov ne bo poravnal.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo tožeči stranki, da je dolžna plačati priči dr. L. S. izgubo na zaslužku in potne stroške v znesku 39.629,00 SIT, ki naj se nakažejo N. Bled, mladinska 1, Bled na njen žiro račun, v osmih dneh pod izvršbo.

Zoper navedeni sklep se pritožuje priča dr. L. S., smiselno in vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je za pot od Bleda do Ljubljane z avtom res potrebna ena ura in dodatno 15 minut za parkiranje in prihod na mesto obravnave brez lovljenja sape, enak čas pa je potreben za povratek. Če pa prevoza z avtom ni mogoče upoštevati, je potrebno ugotoviti, da je pot z avtobusom daljša in traja najmanj štiri ure v obe smeri. Priča navaja, da se z nevrologijo ukvarja profesionalno. Gre za specialistični nivo, paciente naročajo, kadar je odsotnost planirana, pa navadno predvidijo čas odsotnosti. V pogodbi z ZZZS ni predvideno, da bi pacienti čakali v čakalnici dlje kot pol ure in je to sankcionirano, se predvidi najverjetnejši čas odsotnosti. Čas predvidene odsotnosti, ko se pacientov ne naroča, je dejanski čas, ko se ne dela. Zato zahteva plačilo za predvideni čas odsotnosti za oba naroka. V materialnih stroških je računovodstvo navedlo realne in preverljive podatke. Sodišče dr. L. S. ni pozvalo kot pričo, pač pa je želelo njeno konkretno strokovno mnenje. Področje medicine in ožje nevrologije je izredno obsežno, za vsako uro predavanja ali pisanja mnenja so po veljavnih kriterijih potrebne tri ure priprav. V obravnavanem primeru je bilo preverjanje podatkov v bazah na internetni način nujno potrebno, vendar tega časa niti intelektualnega dela ni zaračunala. Priča zahteva povrnitev vseh materialnih stroškov in zakonite obresti od časa nastanka stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99, 96/2002 - prečiščeno besedilo Ur.l. RS št. 12/2003) preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, ter po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter glede pravilne uporabe materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da v postopku pred prvostopenjskim sodiščem ni bilo absolutnih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti.

Skladno z določbo 242. člena ZPP ima priča pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče kakor tudi do povračila izgubljenega zaslužka (1. odstavek). Priča mora zahtevati povračilo takoj po zaslišanju, sicer izgubi to pravico. Sodišče jo je dolžno na to opozoriti (2. odstavek).

V obravnavani zadevi je priča dr. L. S., katere zaslišanje je predlagala tožeča stranka, priglasila stroške, sodišče pa ji je stroške priznalo, vendar ji je dovolilo, da stroške specificira naknadno, kar je priča storila 20.9.2001. Priča dr. L. S. v pritožbi neutemeljeno oporeka višini stroškov, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo. Priglašeni stroški v predlogu za povračilo stroškov pričanja z dne 20.9.2001 so tudi po mnenju pritožbenega sodišča pretirani, zato je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je priznalo stroške za odsotnost v skupnem trajanju pet ur za dva naroka (30.3. ter 25.4.3001). Dne 30.3.2001 je obravnava trajala 7 minut (začela se je ob razpisani uri), dne 25.4.2001 pa eno uro in 10 minut, zato je priznanje odsotnosti za pet ur za oba dneva, upoštevajoč čas potovanja, ustrezno. Priča ima po ustaljeni sodni praksi pravico do povračila stroškov prevoza le v višini javnega prevoza, ne pa do kilometrine, razen v primeru, če javni prevoz ni zagotovljen (kar za relacije Jesenice - Ljubljana - Bled ne drži). Zato je pritožba v tej smeri neutemeljena. Priča v predlogu za povračilo stroškov pričanja z dne 20.9.2001 ni uveljavljala zamudnih obresti, zato jih ne more uveljavljati v pritožbenem postopku, do zamudnih obresti pa bo upravičena, če tožnik v osmih dneh po pravnomočnosti sklepa stroškov ne bo poravnal. Pritožbeno sodišče še pripominja, da dr. L. S. v obravnavani zadevi ni bila postavljena za izvedenca medicinske stroke, ampak je bila zaslišana kot izvedena priča - lečeča specialistka nevrologinja tožnika S. V., zato ni upravičena do povračila stroškov v obliki nagrade za izvedensko delo. Iz zapisa njene izpovedi v zapisniku glavne obravnave z dne 25.4.2001 tudi ni razvidno, da bi šlo za podajanje obsežnejšega izvedenskega mnenja. Priča je izpovedala le, kakšno je bilo zdravljenje tožnika v njeni ambulanti oz. podala mnenje o tem, ali je vožnja tožnika do Ljubljane ogrozila ali poslabšala tožnikovo zdravljenje.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. tč. 365. člena ZPP).