- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSK sklep I Cp 672/2003
ECLI:SI:VSKP:2004:I.CP.672.2003 Civilni oddelek
Povzetek
- Dogovor o arbitražiAli je dogovor med strankama o reševanju sporov preko arbitražne komisije veljaven, če ne predvideva obvezujoče narave arbitražne odločbe?
- Pristojnost sodiščaAli je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo svojo nepristojnost za odločanje v sporu, glede na dogovor strank o arbitraži?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Prvostopenjsko sodišče je zmotno razlago 10. čl. gradbene pogodbe, v katerem sta pravdni stranki določili, da morebitne "spore iz pogodbe rešuje arbitražna komisija, če ta ne uspe, pa pristojno sodišče v Kopru", kot dogovor o arbitraži. Arbitražna odločba nasproti strankam ima moč pravnomočne sodbe. Dogovora torej ni mogoče šteti za veljaven dogovor o arbitraži, glede na to, da ne predvideva obvezujoče narave odločbe "arbitražne komisije".
Izrek
Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep r a z v e l j a v i.
Obrazložitev
Prvostopenjsko sodišče se je v uvodoma navedeni pravdni zadevi izreklo za stvarno nepristojno za odločanje, razveljavilo v postopku opravljena dejanja in tožbo zavrglo ter tožeči stranki naložilo, da je dolžna toženima strankama povrniti pravdne stroške. Sodišče je ugotovilo, da med strankami obstaja veljaven dogovor o arbitraži, kar izključuje sodno pristojnost za obravnavanje tega spora.Zoper sklep se pritožuje tožnik po pooblaščencu. V pritožbi navaja, da je sodišče dogovor strank zmotno presodilo in mu nepravilno dalo težo dogovora o arbitraži. Arbitražni dogovor mora namreč vsebovati jasen element, da bo odločitev arbitraže za stranke obvezujoča. Kadar ta odločitev ni obvezujoča, je to dogovor o koncilaciji in ne o arbitraži. Stranki sta v konkretnem primeru sklenili dogovor, da v kolikor arbitraža ne uspe, bo odločalo o tem sodišče, kar pomeni, da nista predvideli izdaje obvezujoče odločbe. Pritožba predlaga razveljavitev sklepa.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče res zmotno razlagalo 10. čl. gradbene pogodbe, v katerem sta pravdni stranki določili, da morebitne "spore iz pogodbe rešuje arbitražna komisija, če ta ne uspe, pa pristojno sodišče v Kopru", kot dogovor o arbitraži v smislu 459. do 479. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in se zato na ugovor tožene stranke, da je za konkretni spor pristojna arbitraža, nepravilno izreklo za nepristojno za odločanje v sporu in tožbo zavrglo. 475. čl. ZPP namreč določa, da ima arbitražna odločba nasproti strankam moč pravnomočne sodbe, če ni v pogodbi dogovorjeno, da se lahko izpodbija pred arbitražo višje stopnje. Spornega dogovora torej ni mogoče šteti za veljaven dogovor o arbitraži, glede na to, da ne predvideva obvezujoče narave odločbe "arbitražne komisije". Sodišče v arbitražnem postopku namreč kljub dogovoru strank ne more opravljati funkcije arbitraže višje stopnje oziroma ne more presojati pravilnosti ali (ne)uspešnosti arbitražne odločbe. Zato tudi dogovor, da je le v primeru neuspešne arbitražne odločitve za spor pristojno sodišče, sodne pristojnosti ne more izključevati.
Ker torej dogovor o arbitraži ni jasen in nedvoumen v tem smislu, da je arbitražna odločba za stranke obvezujoča, je odločitev prvostopenjskega sodišča napačna. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.