17. 2. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z. Z., na seji senata dne 29. januarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 962/2003 z dne 2. 7. 2003 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Novem mestu št. In 1997/01627 s pristopi I I 79/97, In 2002/00012, In 2002/00179, In 2002/00180 in In 2002/00181 z dne 19. 5. 2003 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V izvršilnem postopku je sodišče prve stopnje odločilo, da se ugovor ustavne pritožnice, ki ga je ta vložila kot tretja, in njen predlog za odlog izvršbe zavržeta. Prav tako je zavrglo tudi njeno pritožbo zoper sklep o domiku z dne 3. 3. 2003. Odločitev o zavrženju ugovora je sodišče utemeljilo z argumentom, da je vložitev ugovora tretjega po izdaji sklepa o domiku na javni dražbi prodane nepremičnine prepozna in da mora pritožnica sama nositi posledice svoje opustitve, ko ni pravočasno (pred domikom nepremičnine kupcu) vložila ugovora. Posledično je zavrglo tudi predlog za odlog izvršbe, ki ga je vložila pritožnica. Glede pritožbe zoper sklep o domiku pa je sodišče pojasnilo, da ga lahko vložijo le stranke postopka, pritožnica kot tretja pa ni stranka postopka, zato njena pritožba zoper ta sklep ni dovoljena. Pritožnica je zoper odločitev sodišča prve stopnje vložila pritožbo, ki jo je Višje sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravic iz 22., 25. in 33. člena Ustave. Višjemu sodišču očita, da je določbo 64. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. - v nadaljevanju ZIZ), ki tretjemu daje pravico, da vloži ugovor do konca izvršilnega postopka, razlagalo preozko in s tem kršilo njeno pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Meni, da bi zakonodajalec, če bi hotel, da je rok za vložitev ugovora tretjega krajši, temu ustrezno oblikoval zakonsko določbo. Pritožnica tako ne more zaščititi svoje lastninske pravice na stanovanju, zato naj bi ji bili kršeni tudi pravica do zasebne lastnine (33. člen Ustave) in pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Opozarja tudi, da sta upnika, ki sta s tožbo v pravdnem postopku dosegla, da darilna pogodba glede spornega stanovanje proti njima nima pravnega učinka, predlog za izvršbo umaknila in je sodišče izvršilni postopek v tem delu ustavilo ter razveljavilo vsa opravljena izvršilna dejanja. Izvršba se torej nadaljuje le za pristopne upnike, za katere je bil izdan pristopni sklep, zoper katerega pa pritožnica kot tretja prav tako ni imela možnosti vložiti ugovor. Tudi s tem naj bi ji bila kršena pravica iz 25. člena Ustave.

Poleg tega pritožnica meni, da za pristopne upnike omenjena darilna pogodba velja, saj je niso izpodbijali v roku, ki je določen za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj.

3.Na podlagi 5. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) je Ustavno sodišče poizvedelo, ali je sodišče v obravnavani zadevi že izdalo sklep o izročitvi nepremičnine kupcu (192. člen ZIZ). Ustavno sodišče je ugotovilo, da je Okrajno sodišče v Novem mestu s sklepom št. In 2002/00012 s pristopi In 2002/00179, In 2002/00180 in In 2002/00181 z dne 12. 11. 2003 odločilo, da se nepremičnina (tj. stanovanje in pomožni prostor, vpisana v podvložek št. 1784/3 k. o. V.) na podlagi pravnomočnega sklepa o domiku izroči kupcu. Pritožnica je dne 19. 1. 2004 Ustavnemu sodišču predložila tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 1937/2003 z dne 17. 12. 2003, s katerim je Višje sodišče zavrglo njeno pritožbo, pritožbi dolžnika in hipotekarnega upnika pa zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izročitvi nepremičnine kupcu.

B.

4.Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora izkazati pravni interes: kot verjetno mora izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne more doseči. Pravni interes mora biti izkazan tudi za vložitev ustavne pritožbe. Na obstoj pravnega interesa mora Ustavno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Kot je ugotovilo Ustavno sodišče, je sodišče v izvršilnem postopku že izdalo sklep, s katerim je kupcu izročilo nepremičnino, glede katere pritožnica zatrjuje svojo lastninsko pravico. Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu je že tudi pravnomočen. S tem sklepom je kupec na originaren način (na podlagi odločbe sodišča) pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, ki jo je kupil na dražbi, pritožnica kot prejšnja lastnica pa je na tej nepremičnini izgubila vsa upravičenja.

Določba 193. člena ZIZ namreč varuje pravice kupca in sicer določa, da razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu nima vpliva na pravice, ki jih je kupec pridobil po 192. členu ZIZ. Morebitna ugodna odločitev Ustavnega sodišča tako ne bi več pomenila nobene pravne koristi za ustavno pritožnico. Njen pravni položaj se zaradi odločitve Ustavnega sodišča ne bi izboljšal. Ustavna pritožnica torej nima več pravnega interesa, zato je Ustavno sodišče njeno ustavno pritožbo zavrglo.

C.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s 50. členom ZUstS in s prvo alinejo drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger