Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče je moralo, ko je izvedlo vpis odločbe, ki je bila izdana po določbah ZVEtL, na podlagi tretjega odstavka 81. člena ZZK-1 odločiti tudi o izbrisu vseh (kasnejših) vpisov iz tretjega odstavka 80. člena zakona. Zato so pritožbene navedbe o izvrševanju javne službe služnostnega upravičenca neutemeljene.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. N 311/2009 z dne 1.12.2014 pri nepremičnini, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana kot last občine vpisalo nov osnovni pravni položaj – splošni skupni del, ki pripada stavbi št. 534 k.o. Š., izbrisalo zaznambo uvedbe postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi in izbrisalo vknjiženo nepravo stvarno služnost. Ugovor občine proti tistemu delu sklepa, s katerim je sodišče odločilo o izbrisu neprave stvarne služnosti, je bil z izpodbijanim sklepom zavrnjen.

2. Proti taki odločitvi se pritožuje občina po pooblaščencu. V pritožbi navaja, da gre za vknjižbo neprave stvarne služnosti, katere imetnik je T. d.d. Služnost obsega graditev, postavitev in obratovanje komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture in dostop do komunikacijskega omrežja in infrastrukture itd. za dobo 30-ih let. Vknjižena zaznamba je pogoj za izvrševanje javne službe, zato učinkovanje tretjega odstavka 80. člena ZZK-1, na katerega se je sklicevalo sodišče, ni mogoče razlagati tako kot izhaja iz izpodbijanega sklepa. Sodišče bi namreč moralo v postopku po ZVEtL po vsebini presoditi, ali je potrebno zavarovati javni interes služnostnega upravičenca z vidika zagotavljanja nemotenega obratovanja komunikacijskega omrežja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je bila v zemljiški knjigi zaznamovana uvedba postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, za katerega se po drugem odstavku 15. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL) uporabljajo določbe zakona, ki ureja zemljiško knjigo o zaznambi spora. Kot je pravilno obrazložilo že prvostopenjsko sodišče, pa 80. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) določa, da zaznamba spora ni ovira za nadaljnje vpise, vendar vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora (oziroma zaznambe postopka po ZVEtL) učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora. V konkretnem primeru učinkuje zaznamba spora od 29.10.2009, vknjižena neprava stvarna služnost pa šele od 2.11.2009. To pomeni, da je moralo zemljiškoknjižno sodišče, ko je izvedlo vpis odločbe, ki je bila izdana po določbah ZVEtL, na podlagi tretjega odstavka 81. člena ZZK odločiti tudi o izbrisu vseh (kasnejših) vpisov iz tretjega odstavka 80. člena zakona in so zato pritožbene navedbe o izvrševanju javne službe služnostnega upravičenca neutemeljene.

5. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavek 161. člena ZZK-1).