Jedro

Ker tožnici delovno razmerje ni prenehalo na način, določen v 8. členu ZPPPAI, temveč zaradi uvedbe stečajnega postopka, poleg tega pa tudi ne izpolnjuje pogoja starosti po 2. odst. 7. člena novele ZPPPAI, njen zahtevek na priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev odločbe toženca opr.št. 106-1/99-4/2 z dne 11.2.1999 in da se ugotovi ter tožnici prizna pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji na podlagi ZPPPAI, pri čemer je toženka dolžna zagotoviti sredstva za dokup zavarovalne dobe za obdobje, ki je potrebno, da tožnica pridobi pravico do ustrezne pokojnine.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožnica in sicer zaradi nepopolne oz. napačne ugotovitve dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava. Pri tem navaja, da je prvostopno sodišče svojo odločitev oprlo na izjavo družbe M. d.o.o. - v stečaju, kjer je navedeno, da je družba postala nelikvidna iz razloga, ker se je zmanjšala potreba po delu s strani družbe TVT. S tem v zvezi pa prvostopno sodišče ni izvajalo dokazov, zakaj je prišlo do zmanjšanja števila naročil oz. ali je neizstavljanje naročil družbi M. d.o.o., posledica uvedbe azbestnega zakona. Tožnica namreč meni, da je omenjena družba šla v stečaj iz razloga, ker je pri svoji proizvodnji izključno uporabljala azbest in je bila odvisna od naročil družbe TVT, ki je pri svojem delovnem procesu uporabljala izdelke, ki jih je po njenem naročilu izdelala družba M. d.o.o.. Stečaj omenjene družbe je bil torej po mnenju tožnice posledica prepovedi uporabe azbesta. Z odločitvijo sodišča prve stopnje je podana neenakost obravnavanja vseh delavcev, ki so bili kdajkoli in na kakršenkoli način pri opravljanju svojega dela v stiku z azbestom. Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje oz. podredno, da sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

Namen Zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (Ur.l. RS št. 56/96, 35/98 in 86/2000 - ZPPPAI) je bil v zagotovitvi potrebnih sredstev za zagotovitev socialne varnosti delavcev ter zdravstvene in socialne varnosti prebivalcev, ki so bili izpostavljeni škodljivemu vplivu azbestnega prahu, zaradi prepovedi oz. takojšnje in enkratne ukinitve proizvodnje azbestno-cementih izdelkov, uvedbe brezazbestne tehnologije ter postopne ukinitve oz. nadomestitve azbestne proizvodnje z neazbestno. Zaradi razreševanja kadrovsko socialnih problemov je v 6. čl. uzakonjena pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. To pravico lahko glede na 2. odst. 7. čl. v zvezi z 2. čl. novele navedenega zakona (Ur.l. RS št. 35/98) uveljavijo delavci oz. delavke, če do 31.12.2003 dopolnijo starost ženske 48 let in moški 53 let ter dosežejo pokojninsko dobo v dejanskem trajanju 35 let za moške in 30 let za ženske in so od tega do 21.12.1996 najmanj 20 let delali v podjetjih, ki so v proizvodnih procesih uporabljala azbest. Do pokojnine so upravičeni le, če hkrati izpolnjujejo še nadaljnje pogoje iz 8. čl. ZPPPAI. Besedilo 8. čl. pa se lahko nanaša le na prenehanje delovnega razmerja v zvezi z ukinitvijo prepovedane proizvodnje oz. prestrukturiranjem proizvodnje, če delavcem niti s prekvalifikacijo v roku enega leta ni mogoče zagotoviti druge ustrezne zaposlitve v primerni oddaljenosti od kraja stalnega prebivališča. Za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, morajo biti torej izpolnjeni vsi z zakonom določeni pogoji. S tem v zvezi pa se pritožbeno sodišče strinja z ugotovitvijo prvostopnega sodišča, da v predmetni zadevi ni izpolnjen pogoj po 8. čl. ZPPPAI, kajti tožnici je delovno razmerje prenehalo dne 17.7.1997 in sicer zaradi uvedbe stečajnega postopka. Način prenehanja delovnega razmerja zaradi stečaja je urejen v zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, pri čemer pa taki delavci nimajo pravnega položaja trajno presežnih delavcev, kot jih ima v mislih 8 čl. ZPPPAI. Tožnica, ki ji delovno razmerje ni prenehalo po predpisih o delovnih razmerjih zaradi ukinitve delovnega mesta ali drugih v tem členu navedenih razlogov, zato ne izpolnjuje pogojev iz 8. čl. ZPPPAI za pridobitev pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. S tem v zvezi pritožbeno sodišče še poudarja, predvsem glede na navedbe tožnice in sicer, da je podana neenakost obravnavanja vseh delavcev, da je že Vrhovno sodišče in sicer v drugi zadevi pod opr.št. VIII Ips 35/2002 z dne 10.12.2002, glede prenehanja delovnega razmerja zaradi stečaja, zavzelo stališče, da v tem primeru ne gre za način prenehanja delovnega razmerja, kot je opredeljen v 8. čl. ZPPPAI.

Nenazadnje pa pritožbeno sodišče še poudarja, da tožnica v času odločanja oz. izdaje izpodbijane odločbe dne 11.2.1999 še ni izpolnila pogoja starosti 48 let, kot je opredeljen v 2. odst. 7. čl., v zvezi z 2. čl. novele ZPPPAI. Tožnica namreč glede na datum rojstva 27.4.1954 v času odločanja toženca še ni dopolnila niti 45 let. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.