Jedro

Tožnica v obeh primerih zahteva 100.000,00 EUR kot povračilo vlaganj v nepremičnini, pri čemer se pri primarnem zahtevku sklicuje na pravila o povračilu stroškov stečajnega postopka, pri podrejenem pa na pravila obligacijskega prava. V takem primeru pa mora sodišče zahtevek obravnavati kot en zahtevek in v tem okviru preizkusiti vse možne pravne podlage glede na uveljavljane dejanske okoliščine. Zato gre v konkretni zadevi za en sam (denarni) zahtevek (za navidezno eventualno kumulacijo). Zato je napačno postopanje sodišča prve stopnje, ki je sodno takso za pritožbeni postopek odmerilo za vsak zahtevek posebej.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru zoper plačilni nalog z dne 15. 2. 2023 ugodi in se ta plačilni nalog razveljavi, višina sodne takse za pritožbeni postopek pa se odmeri v znesku 1.893,00 EUR.

II. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožničin ugovor zoper plačilni nalog z dne 15. 2. 2023, s katerim ji je bila odmerjena sodna taksa za pritožbeni postopek v višini 2.524,00 EUR.

2. Zoper sklep se iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da plačilni nalog razveljavi in ugodi njenemu predlogu za znižanje sodne takse, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožnica je z isto vlogo podala ugovor zoper plačilni nalog in predlog za taksno oprostitev. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo le o ugovoru zoper plačilni nalog. V obrazložitvi je navedlo, da bo o predlogu za taksno oprostitev odločilo po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa. Pritožnica sodišču prve stopnje očita, da je kršilo načelo ekonomičnosti postopka iz 11. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker z izpodbijanim sklepom ni odločilo tudi o predlogu za taksno oprostitev. Ta očitek ni utemeljen. V zatrjevanem ravnanju sodišča prve stopnje namreč ni očitkov o kakšni takšni procesni kršitvi, ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost same odločitve in posledično terjala poseg v izpodbijano odločitev (prim. določbo prvega odstavka 339. člena ZPP).1

5. Tožnica je s primarnim zahtevkom zahtevala povrnitev vlaganj v nepremičnini v višini 100.000,00 EUR na podlagi toženkinega odstopa od vzajemno neizpolnjene pogodbe po pravilih o povračilu stroškov stečajnega postopka (prvi odstavek 354. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju), s podrejenim zahtevkom pa je zahtevala povrnitev vlaganj v nepremičnini 100.000,00 EUR na podlagi toženkinega odstopa od vzajemno neizpolnjene pogodbe po splošnih pravilih obligacijskega prava (111. člen Obligacijskega zakonika).2

6. Sodišče prve stopnje je s sodno odločbo z dne 14. 12. 2022 zavrnilo tako primarni kot podrejeni tožbeni zahtevek, tožnica pa se je pritožila zoper celotno odločitev. Sodišče prve stopnje je s spornim plačilnim nalogom tožnici na podlagi tretjega odstavka 18. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1)3 v zvezi s tar. št. 1121 ZST-14 odmerilo sodno takso za pritožbeni postopek za primarni zahtevek v višini 1.893,00 EUR, za podrejeni pa v višini 631,00 EUR, skupaj v višini 2.524,00 EUR. Tožnica je zoper navedeni plačilni nalog ugovarjala, sodišče prve stopnje pa je ta ugovor z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

7. Pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja, da je izpodbijani sklep obremenjen s postopkovno kršitvijo, ker je sodišče prezrlo, da gre v konkretni zadevi za navidezno eventualno kumulacijo dveh enakih denarnih zahtevkov. Uveljavljana zahtevka sta istovetna, saj tožnica glede na dejanski tožbeni temelj z obema zahtevkoma zahteva „isti denar“. V obeh primerih namreč zahteva 100.000,00 EUR kot povračilo vlaganj v nepremičnini, pri čemer se pri primarnem zahtevku sklicuje na pravila o povračilu stroškov stečajnega postopka, pri podrejenem pa na pravila obligacijskega prava. V takem primeru pa mora sodišče zahtevek obravnavati kot en zahtevek in v tem okviru preizkusiti vse možne pravne podlage glede na uveljavljane dejanske okoliščine.5 Ker gre torej v konkretni zadevi za en sam (denarni) zahtevek (za navidezno eventualno kumulacijo), je napačno postopanje sodišča prve stopnje, ki je sodno takso za pritožbeni postopek odmerilo za vsak zahtevek posebej.6

8. Glede na vrednost spornega predmeta (prvi in drugi odstavek 19. člena ZST-1) oziroma izpodbijanega dela sodne odločbe (peti odstavek 18. člena ZST-1) 100.000,00 EUR sodna taksa za pritožbeni postopek po tar. št. 1121 ZST-1 znaša 1.893,00 EUR.

9. Pritožbeno sodišče je tako v skladu s 3. točko 365. člena ZPP tožničini pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je tožničinemu ugovoru zoper plačilni nalog z dne 15. 2. 2023 ugodilo in ta plačilni nalog razveljavilo, višino sodne takse za pritožbeni postopek pa odmerilo v znesku 1.893,00 EUR. V skladu z določbo tretjega odstavka 34. a člena ZST-1 in upoštevaje novo višino sodne takse, bo moralo sodišče prve stopnje po prejemu tega sklepa tožnici izdati in skupaj s sklepom vročiti še nov nalog za plačilo sodne takse. O pritožbi zoper sklep je na podlagi prvega odstavka 366. a člena ZPP odločila sodnica posameznica.

10. Ker postopek plačila sodne takse ne predstavlja kontradiktornega razmerja med pravdnima strankama, temveč gre za enostransko razmerje pravdne stranke do države, pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.7 1 Prim. sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 121/2015 z dne 25. 8. 2016, točko 8 obrazložitve. 2 Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa napačno ugotovilo vsebino primarnega in podrejenega tožbenega zahtevka. Tožnica je sprva sicer res zahtevala primarno ugotovitev obstoja izločitvene pravice v vrednosti 100.000,00 EUR, podrejeno pa ugotovitev obstoja terjatve v vrednosti 100.000,00 EUR, vendar pa je nato tožbo spremenila (sodišče prve stopnje pa je tako spremembo tožbe dopustilo). 3 Ta določa, da če se z eno tožbo uveljavljajo primarni in eden ali več podrejenih tožbenih zahtevkov, se za primarni zahtevek plača taksa v celoti, za vsak naslednji zahtevek pa le tretjina takse, predpisane za ta zahtevek. 4 Ta določa, da se za odmero sodne takse za pritožbeni postopek zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari uporabi po 16. členu ZST-1 količnik 3,0. 5 Prim. sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips 53/2015 z dne 31. 8. 2016, točki 9–10. Glede istovetnosti generičnih tožbenih zahtevkov glej tudi A. Galič, v: L. Ude in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 222. 6 Prim. A. Galič, v: L. Ude in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 171. 7 Prim. sklepe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3936/2009 z dne 3. 2. 2010 in Višjega sodišča v Mariboru I Cp 575/2020 z dne 24. 8. 2020 in I Cp 688/2018 z dne 27. 8. 2018.