Jedro

Dopolnilni predlog za izvršbo na nepremičnine je nepravilno šteti kot predlog za novo izvršbo oziroma za nov izvršilni postopek. ZIZ je v 34. in 35. členu uvedel koncept ene izvršbe z vsemi dovoljenimi izvršilnimi sredstvi ter z možnostjo naknadnih dodatnih ali nadomestnih izvršilnih sredstev.

Tretji odstavek 35. člena ZIZ ob prevladujoči krajevni pristojnosti sodišča, pristojnega za izvršbo na nepremičnine, velja le v primeru začetne kumulacije izvršilnih sredstev, ne pa tudi v primeru naknadne kumulacije izvršilnih sredstev.

Tudi če do vložitve dopolnilnega predloga za izvršbo sklep o izvršbi še ni bil izdan, je krajevno pristojno tisto izvršilno sodišče, ki je pristojno po prvotnem predlogu za izvršbo. Po 17. členu ZPP v zvezi 15. členom ZPP so za določitev krajevne pristojnosti sodišča odločilne okoliščine, kakršne veljajo ob vložitvi predloga za izvršbo. Pristojnost se ugotovi na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Sodišče navedeno ugotovi takoj po prejemu predloga. Niti kasnejši dopolnilni predlogi niti kakšne druge spremenjene okoliščine na krajevno pristojnost sodišča ne morejo več vplivati.

Izrek

V tej izvršilni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Kopru.

Obrazložitev

Upnik je dne 5.4.2002 pri Okrajnem sodišču v Kopru vložil predlog za izvršbo za izterjavo 3,199.995,00 SIT na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. Pg 319/2001 z dne 15.2.2002. Predlagal je izvršbo na dolžničina denarna sredstva pri banki, izvršbo na prejemke iz delovnega razmerja oziroma iz socialnega zavarovanja, izvršbo na vrednostne papirje in izvršbo na dolžničine premične stvari. Upnik je dne 14.4.2003 vložil dopolnitev predloga za izvršbo in sicer je predlagal tudi izvršbo na dolžničino nepremičnino, vpisano v zk. vl. št. 5 k.o... Okrajno sodišče v Kopru je s sklepom opr. št. I 609/2002 z dne 15.4.2003 sklenilo, da se predlog za izvršbo v delu, ki se nanaša na izvršbo na nepremičnine, izloči iz prvotnega izvršilnega spisa in se vpiše v nov spis opr. št. In 80/2003, pri čemer se je sklicevalo na 11. odstavek 300. člena sodnega reda. Nato je Okrajno sodišče v Kopru s sklepom o izvršbi opr. št. I 609/2002 z dne 15.5.2003 dovolilo izvršbo. S sklepom opr. št. In 80/2003 z dne 15.5.2003 pa se je Okrajno sodišče v Kopru izreklo za krajevno nepristojno za odločanje v izvršilnem postopku, kjer je predlagana izvršba na nepremičnine in se sklicevalo na prvi odstavek 166. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 in 75/2002) ter 22. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in 96/2002). Menilo je, da je pristojno Okrajno sodišče v Murski Soboti in je zadevo odstopilo temu sodišču. Okrajno sodišče v Murski Soboti ni sprejelo pristojnosti in je dne 21.10.2004 s predlogom opr. št. In 216/2003 predlagalo, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije odloči v sporu o pristojnosti. Navedlo je, da v tej zadevi ne gre za nov predlog za izdajo sklepa o izvršbi, ampak le za dodatno izvršilno sredstvo po 3. odstavku 34. člena ZIZ. Za odločitev o takem predlogu pa je po prvem odstavku 35. člena ZIZ pristojno odločiti tisto sodišče, ki je že odločilo o predlogu za izvršbo. Sklicevanje na 166. člena ZIZ ni utemeljeno, saj se pri naknadni kumulaciji več izvršilnih sredstev krajevna pristojnost ravna po prvonavedenem izvršilnem sredstvu ter sprememba okoliščin med postopkom ne vpliva na krajevno pristojnost. Za odločanje v tej izvršilni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Kopru.

Upnik je vložil predlog za izvršbo v času, preden je 21.9.2002 pričel veljati ZIZ-A. Prejšnji 35. člen ZIZ je določal samo, da je v primeru predloga za izvršbo z več izvršilnimi sredstvi za odločitev o predlogu krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno po prvonavedenem sredstvu izvršbe. Tako pristojnost je sprejelo tudi Okrajno sodišče v Kopru in jo izrazilo v sklepu o izvršbi opr. št. I 609/2002 z dne 15.5.2003, ki se je nanašal le na v prvotnem predlogu predlagana sredstva izvršbe.

Po uveljavitvi novele ZIZ-A je upnik v dopolnitvi predloga za izvršbo predlagal dodatno izvršbo na nepremičnine. Okrajno sodišče v Kopru je, upoštevaje z zakonom neskladno določbo enajstega odstavka 300. člena sodnega reda, pred izdajo sklepa o izvršbi iz izvršilnega spisa izločilo predlog za izvršbo na nepremičnine in se izreklo za krajevno nepristojno za odločanje o tem predlogu, z utemeljitvijo, da je po prvem odstavku 166. člena ZIZ krajevno pristojno Okrajno sodišče v Murski Soboti, na območju katerega je sporna nepremičnina.

Taki razlogi pa so zmotni. Upnik je izvršbo na nepremičnine kot dodatno sredstvo izvršbe predlagal šele v dopolnitvi predloga za izvršbo. Ko pa gre za naknadno kumulacijo izvršilnih sredstev, se ne uporablja tretji odstavek noveliranega 35. člena ZIZ o prevladujoči krajevni pristojnosti sodišča, pristojnega za izvršbo na nepremičnine; ta pristojnost velja le v primeru začetne kumulacije izvršilnih sredstev.

Prav tako je dopolnilni predlog za izvršbo na nepremičnine s sklicevanjem na sodni red, nepravilno šteti kot predlog za novo izvršbo oziroma za nov izvršilni postopek. ZIZ je s 34. in 35. členom uvedel enotni predlog za izvršbo za uveljavitev določene terjatve proti dolžniku z možnimi več izvršilni sredstvi ali predmeti izvršbe. Uveden je koncept ene izvršbe z vsemi dovoljenimi izvršilnimi sredstvi ter z možnostjo naknadnih dodatnih ali nadomestnih izvršilnih sredstev ter predmetov.

Upoštevaje navedeno je treba ugotoviti krajevno pristojnost tistega izvršilnega sodišča, ki je pristojno po prvotnem predlogu za izvršbo, saj kasnejše spremembe na pristojnost sodišča ne morejo več vplivati. To velja tudi v primeru, ko do vložitve dopolnilnega predloga za izvršbo sklep o izvršbi še ni bil izdan. Po 17. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ so za določitev pristojnosti sodišča odločilne okoliščine, kakršne veljajo ob vložitvi predloga za izvršbo.

Pristojnost se ugotovi na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (drugi odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), sodišče pa to stori takoj po prejemu predloga (prvi odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Niti kasnejši dopolnilni predlog niti kakšne druge spremenjene okoliščine na pristojnost sodišča ne morejo več vplivati. Zato velja tudi v obravnavanem primeru, da se je ustalila krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Kopru, ki je postalo pristojno po prvonavedenem sredstvu izvršbe v predlogu za izvršbo. Dopolnilni predlog za izvršbo torej sam po sebi ne daje nobene podlage za obravnavanje vprašanja krajevne pristojnosti oziroma za odločitev o krajevni nepristojnosti. Zato je pritrditi Okrajnemu sodišču v Murski Soboti, ki utemeljeno odklanja svojo pristojnost. Tudi glede odločitve o dodatnem sredstvu izvršbe na nepremičnine je pristojno Okrajno sodišče v Kopru. Tako odločitev je sprejelo Vrhovno sodišče na podlagi 25. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.